16. Industrijski forum IRT: prihodnost proizvodnje bo temeljila na sodelovanju človeka in robota

11 jun 2025

Zgolj stroji in znanje niso več dovolj za doseganje industrijske odličnosti. Kot ugotavljajo govorci na letošnjem Industrijskem forumu IRT so zaposleni tisti, ki živijo kulturo vsakega zelo uspešnega podjetja, vodje pa tisti, ki imajo največji vpliv na poslovanje.

Kongresni center hotela Slovenija je bil 9. in 10. junija središče strokovnega dogajanja, povezovanja in navdiha – na »sporedu« je namreč že 16. Industrijski forum inovacij, razvoja in tehnologij. Gre za osrednje srečanje strokovnjakov iz industrije, raziskovalnih institucij in izobraževalnih ustanov, kjer se izmenjujejo znanja, izkušnje in vizije za prihodnost. »Več kot 380 udeležencev v dveh dneh je tudi dokaz, da IF IRT ostaja največji strokovni dogodek domače industrije,« je ponosno dejal Darko Švetak, glavni urednik revije IRT3000 in organizator Industrijskega foruma IRT.

»Sodobna industrija ima veliko izzivov, vodenje je eden največjih. Krmarjenje po spremembah v industrijskem okolju zahteva odlične vodje. Ljudi, ki so sposobni opazovati, kaj se dogaja okoli njih, v njih, in razumeti svet okoli sebe. So strokovnjaki dobri vodje? Ne vedno, se je pa vodenja vsekakor možno naučiti. To bo tudi nujno potrebno, saj se podjetja v vseh panogah gospodarstva soočajo z razkorakom med vodenjem in kadrovanjem – pogostim izzivom na poti do industrijske odličnosti,« je dejal dr. Blaz Florjanič, direktor razvoja v podjetju BSH Hišni aparati, ter dodal: »Vodja mora vedeti, kaj zaposleni znajo in kako delajo. Kakovostno vodenje podjetjem prinaša hitrejše odločanje, nižjo fluktuacijo ključnih kadrov, boljše sistemsko sodelovanje – zato gradit učeča podjetja, ki od zaposlenih dobijo zavzetost in ne le transakcijskega odnosa menjave časa za denar.«

Vodenje ni tehnična stroka

Na okrogli mizi z naslovom »Vodenje ni tehnična stroka« so strokovnjaki razpravljali o pomenu vodenja za industrijsko odličnost. Vodenje je bilo nekakšna rdeča nit prvega dela Industrijskega foruma IRT, saj podjetja ugotavljajo, da zgolj stroji in znanje niso več dovolj za doseganje industrijske odličnosti. Zaposleni so tisti, ki živijo kulturo vsakega zelo uspešnega podjetja.

»Vodja ni le izvedbena funkcija, je prevzemanje odgovornosti. Dober vodja posluša zaposlene in ne sprejema odločitev brez ljudi. Velik izziv sodobnih vodij je usklajevanje pričakovanj, ne le do zaposlenih, temveč tudi do vodstva oziroma lastnika,« je menila Saška Rihtaršič, direktorica Danfoss Trata, nosilka priznanja Združenja Manager Artemida 2024.

Zdravka Zalar, direktorica podjetja Smartis ter predsednica projekta Inženirke in inženirji bomo!, pa je spomnila na velike razlike med vsemi generacijami zaposlenih, ki so danes na trgu dela. »Mlajši sodelavci ne marajo ukazovanja oziroma vojaškega načina vodenja. V poslu se želijo dokazati, pokazati svoje znanje in sposobnosti, zato jim je treba dati priložnost, jim prisluhniti, izkoristiti njihovo mladostno energijo. Predvsem pa to vse našteto kombinirati z izkušnjami ter modrostjo drugih sodelavcev. Menim, da je prav to zmagovalna kombinacija. Za kaj takega pa podjetje rabi vodjo s čustveno inteligenco, saj lažje usklajuje in usmerja generacijsko mešane ekipe zaposlenih.«

Pridobiti zaupanje zaposlenih pa je po mnenju Mojce Ciglarič, dekanje Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ključna naloga vodje. »V akademskem okolju so razlike pri delu zaposlenih ogromne. Sodelavec mi je pred kratkim dejal, da je bila včasih strokovnost glavna odlika, saj so z njo predavatelji pritegnili pozornost študentov, danes pa morajo za pridobivanje pozornosti »govoriti vice in žonglirati«. Se pa oblikuje nov trend voditeljstva v skupinah, saj si skupine same poiščejo vodjo med svojimi člani.«

O tem, da so vsi vodje avtoritativni, ni dvoma, čeprav svojo avtoriteto dosežejo na različne načine. »Vodenje je vzpostavljanje in upravljanje odnosov. Vodja upravlja veliko osebnosti, pričakovanj, preteklosti, izkušenj, ko je v enačbi kolektiv, je izziv še večji. Čustvena pismenost vodje zato postaja nuja, sposobnost da vodja stopi v povsem nove čevlje,« je dejal Marko Divjak, predavatelj na DOBA fakulteti, in zaključil: »Dober vodja je trener in mentor, ki dovoli, da ga učenec prehiti.«

Izdelke je treba prodati

Še tako dober inženir mora priznati, da je od njegove inovacije do tržne uspešnice dolga pot – pa še ta se pogosto ne konča le s prodajo izdelka. Kot je udeležencem Industrijskega foruma IRT pojasnila Maruša Grah, vodja B2B središča pri Društvu za marketing Slovenije, se z dobro tržno strategijo se zmanjša poslovno tveganje. »Vsako podjetje mora imeti načrt, kako bo pravi izdelek spravilo do pravih kupcev. Pri oblikovanju tržne strategije naj zato sodelujejo vsi v podjetju, saj zgolj vlaganje v razvoj samo po sebi ne zagotavlja uspeha. Razmišljati je treba o tem, kaj potrebuje trg in kako ga doseči. Preprosto preveč je na kocki, da bi ravnali drugače.«

Če raziskuješ, najdeš odgovor!

Forum je letos gostil tudi aktualno inženirko leta, Rebeko Kropivšek Leskovar, ki je z udeleženci delila svoje izkušnje in poglede na vlogo inženirk v sodobni industriji. Glede vodenja je povedala naslednje: »Z ljudmi je treba znati delati. Tehnologija je res napredna, a za njeno uporabo ne rabiš nujno inženirja – ja pa inženir tisti, ki jo kreira. Glavna naloga v razvoju je razviti tehnologijo, ki ji bodo ljudje zaupali ter jo uporabljali.«

Študentski prebliski in preboji

Veliko zanimanje občinstva je požela predstavitev osmih obetavnih študentskih projektov in inovacij. Natečaj, poimenovan Študentska ideja s poslovnim potencialom, je otvorila Leja Rebolj s predstavitvijo ideje, kako izdelovati najrazličnejše izdelke iz odpadnih surovin. Njena prva rešitev je pomter, biopolimerna embalaža iz krompirjevih olupkov, a načrtuje že vrsto novih izdelkov, za katere bodo podlaga kavne usedline, koruzni lič in drugi ostanki ter odpadki.

Ekipa Courtsight je predstavila istoimensko spletno platformo za avtomatizirano video in statistično analizo tekem za učinkovitejše vpoglede v igro – trenutno deluje v košarki, algoritme umetne inteligence pa je moč prilagoditi tudi drugim športom. Bistvena prednost: analizo košarkarske tekme iz treh ur skrajša v manj kot pol ure.

Sledilo je več samostojnih inovatorjev med študenti. Patrik Jakopiček je predstavil model za napovedovanje odjema toplote v sistemu daljinskega ogrevanja, ki ga bo letošnjo jesen že preizkusila Energetika Maribor, prototipna aplikacija pa je na natečaju dosegla 2. mesto. Tretje mesto na natečaju je osvojil Matevž Menart z rešitvijo Peletrudor, ekstrudorjem za 3D-tisk iz peletov namesto iz filamentov. Prvo mesto je po mnenju strokovne žirije pripadlo rešitvi Blow it za inteligentni nadzor tlaka v pnevmatikah dirkalnih vozil, njen avtor, Vid Nemec, pa je bogatejši za nagrado v višini 1.500 evrov.

Kot zelo inovativno idejo bi izpostavili še avtonomni inkubator za gojenje vrtnin v kuhinjskem pohištvu. Mojster za urbano vrtnarjenje Renato Žaberl pa je prepričan, da lahko umetna inteligenca v omarici rastlinam lahko pomaga rasti vsaj tako učinkovito kot na prostem.

Inovator Gal Guštin pa je motiviran z zdravstveno težavo svoje sostanovalke razvil rešitev AURISE – tih vibracijski alarm za uporabnike kohlearnih vsadkov. Majhna, magnetno pritrjena naprava, se poveže na slušni vsadek in vibrira ob nastavljenem času ter tako poskrbi za zanesljivo in diskretno prebujanje z vibriranjem ali nežno melodijo.

Na podatkih industrija stoji

Predstavniki slovenskih proizvodnih podjetij so z zanimanjem prisluhnili predavanju podjetja MEDIUS, ki je razvilo podatkovno platformo GAMAYUN AI, ki obvlada odkrivanje anomalij, prediktivno vzdrževanje, digitalne dvojčke in naloge generativne UI. »Naša rešitev podjetjem skrajša pripravo podatkov za 40 do 60 % ter poveča stabilnost izvajanja modelov UI, tako urejeni podatki pa so uporabni tudi za trening algoritmov umetne inteligence,« je povedal Viktor Brajak, direktor podjetja MEDIUS.

O izzivih in priložnostih malih proizvodnih podjetij v času naraščajočih stroškov in globalne konkurence sta spregovorila Jakob Robič in Karsten Kranz ter poudarila, da je digitalizacija poslovanja imperativ tudi za majhna podjetja, saj urejeni in natančni podatki sprostijo več časa zaposlenim, avtomatizacija pa jim pomaga pri vrsti nalog v prodaji in poprodaji.

Proizvodna prihodnost: sodelovanje človek-robot

Tudi v Sloveniji smo priča vsakoletni rasti števila sodelujočih robotov v proizvodnji. Trend industrija 5.0 pa narekuje premik od popolne in marsikje neuresničljive avtomatizacije na k človeka orientirani proizvodnji ter izpostavlja potrebo po ravnovesju med učinkovitostjo in blagostanjem zaposlenih.

Robert Ojsteršek iz Fakultete za strojništvo na Univerzi v Mariboru je predstavil ugotovitve študije vpliv zasedenosti delavca na delovno obremenitev, stres in učinkovitost – ko delavec na delovnem mestu sodeluje z robotom.

»Zanimalo nas je, ali je sodelovalno delovno mesto primerno za slovenska proizvodna podjetja in kakšen vpliv na delavca ima. Teorija je jasna: s sodelovanjem človek-robot pridobimo učinkovitost in prilagodljivost v enem, pri čemer je seveda pomembno, da se robot prilagaja človeku in ne obratno,« je dejal Ojsteršek.

Omenjena študija je merila različne ravni stresa in obremenitev pri opravljanju dela v navezi s sodelujočim robotom. Raziskovalci so ugotovili, da stres v zaposlenih naraste le v primerih, ko je robot za delavca prehiter, sicer pa ne – ko se delavec navadi na robota, stres načeloma pade.

»Ugotavljamo, da bi ob uvedbi sodelovalnih delovnih mest podjetja morala opraviti tudi teste sposobnosti posameznih zaposlenih ter tako najti t. i. referenčne vrednosti delavca – in mu prilagoditi robota. Potem pa razlike v stresu pri delu skorajda ni več, učinkovitost le malo zaniha. Rezultat: podjetje dobi več izdelkov, delavec pa je razbremenjen,« je povedal Ojsteršek in zaključil: »Prihodnost v industriji mora poskrbeti, da ne bomo preobremenili ljudi. Uvedba sodelujočih robotov je praktična rešitev za doseganja blagostanja zaposlenih ob zadovoljivi učinkovitosti za podjetje.«

Prvi dan 16. Industrijskega foruma IRT se je zaključil z večerjo in druženjem. 

Drugi dan pa se je dogodek nadaljeval z za industrijo poglobljenimi predavanji in predstavitvami na področjih, kot so robotizacija, avtomatizacija, 3D-tehnologije, digitalni dvojčki, umetna inteligenca, izjemna natančnost, energetska učinkovitost ter zagotavljanje kakovosti.