Program

Prispevek obravnava rešitev, ki smo jo razvili v podjetju MIEL in omogoča preprosto avtomatizacijo delovnih procesov, ki jih običajno opravlja človek – operater, ki na svojem delovnem mestu izvaja določena opravila, kot so ročne manipulacije, vizualna oz. očna kontrolo izdelka ter vnašanje izvedenih opravil v nadzorni sistem.
Rešitev je zasnovana na Omron kolaborativnih robotih različnih nosilnosti in dometov, sistemih strojnega vida različnih zmogljivostih glede na proizvodne potrebe in zahteve vizualne kontrole ter lastnim uporabniškim vmesnikom, ki omogoča intuitivno upravljanje s sistemom, arhiviranje in izdelavo statističnih podatkov ter pripravo le-teh za povezljivost z višjimi informacijskimi nivoji.
Rešitev je uporabna v različnih delovnih procesih v proizvodnji, je fleksibilna, prilagodljiva in povezljiva preko različnih komunikacijskih standardov in protokolov z ostalimi napravami v proizvodnji.
V prispevku obravnavamo aplikacije finaliziranja proizvodnega procesa s končno kontrolo strojnega vida ter prepoznavanje različno orientiranih kosov na proizvodni liniji z zlaganjem v palete.

Slovenija je srednje razvita država z inovacijskim sistemom, ki še ne dosega želenih ciljev v domačem okolju in tudi ne v širšem svetovnem prostoru. Imamo pa tradicijo, nekaj zelo inovativnih podjetij Pipistrel, Akrapovič, Letrika, Hidrija, Kolektor, TPV, ...), človeške vire in okolje, ki nudi vse pogoje za nadaljnji poglobljen, inovativen osebni in družbeni razvoj. Imamo dobre znanstvenike in znanost ter za razvoj in inovacije izobražene inženirje.

Z razvojem električnih vozil se odpirajo nove možnosti pri oblikovanju prednjih delov avtomobilov. Doslej so motorji z notranjim izgorevanjem na sprednjem delu avtomobila zahtevali prezračevalne reže. Ker pri električnih avtomobilih prezračevalne reže niso potrebne, imajo oblikovalci odprte možnosti pri oblikovanju prednjih panelov. Oblike panelov postajajo vse bolj nekonvencionalne in drzne. Paneli niso več le funkcionalni deli avtomobila, ampak določajo predvsem obliko avtomobila ter njegovo prepoznavnost, hkrati pa pridobivajo nove funkcionalnosti. Z novimi možnostmi oblikovanja, novimi funkcionalnostmi in zahtevami po avtonomni vožnji se tudi kompleksnost panelov povečuje, zato se pri izdelavi zahteva uporaba nekonvencionalnim materialov in tehnologij.
V članku bodo predstavljeni trendi pri oblikovanju prednjih panelov za električna vozila danes in v prihodnosti, primer osvetljenega prednjega panela, razvitega v podjetju HSS, ter tehnološki izzivi, s katerimi se srečujemo pri razvoju in izdelavi prednjih panelov za električne avtomobile.

Aditivne tehnologije ili tehnologije aditivne proizvodnje, kolokvijalno zvane 3D printanje, obuhvaćaju više procesa izrade, s time da im je zajedničko to da izradu vrše po slojevima, dodavanjem materijala. Svaka od tehnologija aditivne proizvodnje ima svoje prednosti i mane te je time svaka optimalna za neke zadatke, dok je manjkava za neke druge. Osvrt koji slijedi napravljen je na osnovu karakteristika opreme industrijske klase.

ABB je predstavil novo serijo standardiziranih robotskih celic za strego strojem, ki smo jih poimenovali ABB FlexloaderTM.
Na voljo so številne možne konfiguracije in postavitve, ki jih bomo v prispevku natančneje predstavili.

V krožnem gospodarstvu trajnostni razvoj pomeni gospodarski sistem, kjer je gospodarska rast ločena od porabe virov z zmanjševanjem in ponovnim kroženjem naravnih virov. Da bi podjetje postavilo strategijo trajnostnega razvoja, je potrebno identificirati in ovrednotiti aktivnosti podjetja, ki pomembno vplivajo na celotni okoljski odtis podjetja (vroče točke). V nadaljnjem procesu pa je potrebno izdvojiti potenciale izboljšav okoljskega profila proizvodov podjetja v celotnem življenjskem ciklu proizvodov s pomočjo procesa eko-snovanja in metodologije študije življenjskih ciklov (LCA). Medtem, ko metodologija ogljičnega odtisa (GHG protocol) poda določene odgovore o aktivnostih podjetja, ki pomembno vplivajo na okolje, za natančnejšo analizo potrebujemo celotni okoljski profil procesov in izdelkov, kar omogoča LCA metodologija. Le-ta poleg ogljičega odtisa vsebuje vsa pomembna področja okoljsega vpliva (zrak, voda, zemljina) procesov, tehnologij ali izdelkov.
V zadnjem obdobju smo priča poplavi bio-osnovanih proizvodov (zeleni lubrikanti in maziva), katerih skupna značilnost je, da so pridobljeni iz žive snovi (biomase) ali pa so pridobljeni s postopki, ki uporabljajo biomaso. V veliko primerih bio-osnovanih proizvodov je ogljični odtis teh proizvodov zelo nizek, a ko okoljski profil razširimo na celotni življenjski cikel in na vsa področja vpliva na okolje, se lahko okoljski profil proizvoda popolnoma spremeni.

Trendi v avtomobilski industriji se močno odražajo tudi na celotni zunanjosti avtomobilov. Poleg funkcionalnosti, elementi pridobivajo vse večjo pomembnost dekorativnega aspekta. Slediti zahtevam kupcev pomeni razvoj in proizvodnjo vse bolj kompleksnih produktov, ti postajajo veliki, imajo nove funkcionalnosti ter imajo zelo velik poudarek na dekorativnih detajlih. Tako morajo dobavitelji v svojo proizvodnjo vpeljevati tehnologije, ki do sedaj niso bile klasične v tovrstni industriji, to so na primer injekcijsko kompresijsko brizganje, tehnologije vezane na brizganje s folijami kot na primer tiskanje in preoblikovanje, v zadnjih mesecih pa je zaznati tudi velik porast zahtev po tehnologiji \'\'lakiranja\'\' v orodju.

Prispevek obravnava razvoj in izdelavo sodobnih izdelkov z integriranimi senzorji, ki so izdelani s pomočjo tehnologije »Neposrednega laserskega sintranja kovin - DMLS«. Omenjena tehnologija »3D tiska« se vedno pogosteje uporablja za izdelavo visoko kakovostnih kovinskih delov v različnih industrijah. V okviru projekta, ki ga izvajamo v našem podjetju želimo razviti komponente tj. posamezne »pametne« orodne dele, ki nam bodo v pomoč pri boljšem nadzoru injekcijskega brizganja plastike s tako imenovano tehnologijo »Build-In Sensors«. Izdelava izdelka po slojih s tehnologijo DMLS, ki zagotavlja mikrotaljenje prahu, v teoriji omogoča vgradnjo diskretnih senzorjev in žic v kovinski material. Vendar pa je ta postopek izdelave zaradi številnih težav, povezanih s procesom, zelo zahteven. V tem prispevku bomo predstavili proces integracije temperaturnega senzorja v vzorec Maraging jekla MS1 izdelanega s postopkom DMLS. V končnem izdelku je senzor v celoti zaprt v kovinskem materialu s popolno zaščito pred zunanjimi vplivi in poškodbami.

FANUC-ova nova linija kobotov CRX je varna, enostavna za uporabo, zanesljiva in vsestranska rešitev za široko paleto aplikacij, vključno s pregledovanjem, nalaganjem/razkladanjem strojev, pakiranjem, paletizacijo, brušenjem, varjenjem in še več. Uvedba novih kobotov CRX-5iA, CRX-20iA/L in CRX-25iA, ki zagotavljajo nosilnost 5 kg, 20 kg in 25 kg ter največji doseg 994 mm, 1418 mm oziroma 1889 mm, sledi modeloma CRX-10iA in CRX-10iA/L. Pet modelov CRX v kombinaciji s FANUC-ovo serijo zelenih kobotov CR razširja sposobnost FANUC-a, da pomaga več podjetjem, ki želijo avtomatizirati proizvodnjo s koboti.
FANUC je pred kratkim predstavil tudi novega velikega robota za upravljanje, M-1000iA, z nosilnostjo zapestja 1000 kg in največjim dosegom 3253 mm. Posebej je treba omeniti, da je M-1000iA največji robot, ki ima mehanizem serijske povezave in ne mehanizem vzporedne povezave, ki je značilen za težke robote.

Osnova končnega izdelka je bazno olje. Končni izdelek je pripravljen za uporabo in je mešanica baznega olja (ali več baznih olj) in dodatkov. Dodatki izboljšujejo lastnosti osnovnega olja. Osnovna olja so lahko mineralna ali sintetična.
Bazna olja ali osnovne surovine nastanejo pri ločevanju in čiščenju surove nafte. So ena od več tekočih sestavin, ki so ustvarjene iz surove nafte. Na kratko bo opisan postopek rafiniranja surove nafte.
Ameriški inštitut za nafto je uvedel sistem za opis različnih vrst baznih olj. Rezultat je bil razvoj in uvedba skupin baznih olj. Pojasnjene bodo številke API različnih skupin baznih olj in glavne razlike med njimi.
V prispevku bo prestavljen razvoj vrhunskega hidravličnega olja. Omenjene bodo njegove glavne lastnosti in prednosti pred konvencionalnimi hidravličnimi olji. Te prednosti omogočajo znižanje stroškov vzdrževanja in proizvodnje kljub višji ceni olja. Predstavljeni bodo prvi rezultati praktičnih testiranj tega olja v nekaterih slovenskih podjetjih. Na končne rezultate pa bo zaradi pričakovane daljše uporabne dobe olje treba počakati dalj časa.

V družbi se pojavljajo vsesplošna prizadevanja za revolucijo v industriji plastike. Iniciative za uporabo trajnostnih alternativ predstavljajo velike izzive za obstoječe postopke predelave polimerov serijske proizvodnje. Podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo polimerov bodo zato na preizkušnji, da se soočijo z novimi okoliščinami. Kupci pričakujejo hitro sprejetje novih, trajnostnih alternativ materialov, kot so reciklirana plastika, biokompoziti in polimeri na biološki osnovi, z vedno višjimi standardi kakovosti in ob ohranjanju cen na enaki ravni.
Pobude za recikliranje, ki so sicer upravičeno sprejete v industriji, še povečajo vrzel med spremenljivim materialom (vhodom) in končnim izdelkom (izhodom). Poleg tega vse več podjetij poroča o izzivih pri iskanju delovne sile za opravljanje proizvodnih procesov. Ker so obstoječe rešitve drage in zahtevne za uporabo, predlagamo rešitev, ki ponuja ravno nasprotno – cenovno dostopnost in enostavnost uporabe.
Trenutni projekt obsega razvoj, optimizacijo in implementacijo rešitve za pametno brizganje plastike. Sistem temelji na piezo-kristalnem senzorju, ojačevalniku naboja, FPGA gnani DAQ napravi in oblačni rešitvi za analizo in vizualizacijo podatkov. Predlagana rešitev bo podjetjem za predelavo polimerov pomagala premostiti vrzel med novo generacijo trajnostnih industrijskih standardov in kakovostjo, hkrati pa bo tudi sam proces postal bolj trajnosten.

V avtomatiziranih linijah za sestavo naših proizvodov se veliko uporabljajo rotacijske delilne mize. Ker se na vsaki delitvi izvajajo določene funkcije sestave, imajo rotacijske mize posamezne ventilske otoke. Do sedaj smo imeli težave, da se je med delovnim procesom izgubila komunikacija z ventilskim otokom, kar je pomenilo zaustavitev delovnega procesa in posledično zmanjšanje proizvodnih kapacitet. Z uporabo omenjene rešitve v članku smo popolnoma izničili zastoje zaradi izgube komunikacije v procesu ter pocenili projekt.

Proizvodna podjetja zaradi znižanja stroškov in povečanja fleksibilnosti in učinkovitosti v proces proizvodnje vse pogosteje vpeljujejo sodelujoče oz. kolaborativne robote. S tem pridobijo vse prednosti, ki jih prinaša avtomatizacija strege in logistike. BTS Company je v ta namen razvil mobilni celici MC100 in MC200.

Pri konstruiranju plastičnih zobnikov, ki bodo izdelani z injekcijskim brizganjem, inženirji niso omejeni na klasične izdelovalne postopke, kot na primer kotalno rezkanje in brušenje. To daje inženirjem svobodo za dodatno optimizacijo plastičnih zobnikov v smeri večje trdnosti, nižjih vibracij in obrabe, vse ob nizki ceni končnega kosa. Predstavljene bodo različne metode, ki se uporabljajo za optimizacijo plastičnih zobnikov.
Kvaliteta izdelave plastičnih zobnikov je ISO 10 do ISO 12, kar je mnogo slabše kot pri jeklenih zobnikih (ISO 6). Posledica slabše kvalitete plastičnih zobnikov so običajno večje vibracije (hrup), kar pa se lahko izboljša z uporabo korekcij bočnice in bočne slednice.
Korensko trdnost plastičnih zobnikov se lahko izboljša z optimizacijo korena zoba (polna zaokrožitev v korenu, …), kar pripomore k zmanjšanju korenskih napetosti in posledično daljši življenjski dobi zobnikov. Za kombinacije zobnikov jeklo/plastika se življenjska doba zobnikov podaljša tudi s povečanjem debeline zoba plastičnega zobnika.

V industriji polimernih materialov je za določene aplikacije pomemben optični izgled izdelka. Nanj vpliva tudi izbira materiala za izdelavo orodja. Vemo, da so toplotne prevodnosti materialov različne, kar bistveno vpliva na temperaturo orodja med samim procesom brizganja. Temperatura orodja je eden izmed glavnih parametrov, ki vplivajo na površino samega izdelka. V prispevku smo raziskovali vpliv materiala orodnega vložka na hrapavost površine izdelka in na optični izgled izdelka. Za primerjavo smo uporabili orodni vložek iz aluminija ter orodna vložka iz polimernega materiala, enega iz transparentnega polikarbonata (PC) in drugega narejenega s postopkom SLA tehnologije in materiala Perform TH. Hrapavost smo merili z digitalnim mikroskopom Keyence VHX 700, ki nam omogoča do 2000x povečavo. Ugotovili smo, da je bila hrapavost površin brizganih kosov v primeru aluminijastega orodnega vložka večja, sam optični izgled izdelka pa je bil boljši v obeh primerih nekovinskih orodnih vložkov. Na splošno smo boljše rezultate dobili v primeru nekovinskih orodnih vložkov, saj so bili izdelki bolj gladki, torej so imeli nižjo hrapavost obenem pa tudi boljši optični izgled.

OPC komunikacijski standard je v svetu avtomatizacije in raznih arhitekturah industrijske komunikacije stalnica že več kot dve desetletji. OPC je kot univerzalni protokol najbolj razširjen v projektih centralizacije podatkovnih tokov in osnovni korak v digitalizacijo. Smisel uvedbe OPC protokola je v enostavnosti zajema podatkov iz naprav različnih proizvajalcev, ki uporabljajo različne komunikacijske protokole, ter v centralizaciji in dostopnosti zajetih podatkov za različne odjemalce, predvsem na upravljalskih nivojih podjetij (planiranje proizvodnje, IT, nabava in prodaja, razvoj in konstrukcija, upravljanje kakovosti). Kratica OPC pomeni »Open Platform Communications«, sam komunikacijski standard pa ima svoje korenine že pred več kot 25imi leti. V svoji izvorni obliki OPC standard deluje le na napravah z Microsoft operacijskimi sistemi – tu je govora o OPC DA protokolu, naslednik omenjenega protokola pa je standard OPC UA (Unified Architecture). Slednji omogoča delovanje na drugih operacijskih sistemih (Linux) ter modernejše aplikacije (Cloud, IoT, razne Web arhitekture, ipd.). Danes najnovejša OPC orodja nudijo bogate funkcionalnosti, skoraj brezmejno povezljivost na eni strani industrijskih naprav (senzorji, PLC-ji, pogoni, roboti, CNC stroji, stroji za brizganje plastike, printerji,...) ter ERP/MES sistemov, baz podatkov, Excel/CSV orodij, hibridnih aplikacij in ostalih klijentov na drugi strani. V članku bodo predstavljene funkcionalnosti OPC strežnika KEPServerEX ter OPC Router-ja, orodja za dvosmerno komunikacijo OPC podatkov med OPC strežniki in ostalimi odjemalci OPC podatkov.

Zagotavljanje kontrole kakovosti v podjetju je ključnega pomena tako za zniževanje stroškov podjetja, kot za zagotavljanje zadovoljstva strank. Tradicionalno je kontrola kakovosti ročen postopek, ki zahteva za ljudi naporno, a monotono delo, ki pogosto pripelje tudi do človeških napak v procesu. S pomočjo sodobnih tehnologij računalniškega vida, kot so zaznavanje objektov s pomočjo konvolucijskih nevronskih mrež ter metode prenesenega učenja, je mogoče velik del kontrole kakovosti v podjetju avtomatizirati, kar lahko tako razbremeni človeške vire v podjetju, kot tudi pripomore k večji natančnosti in posledično višji kakovosti izdelkov. V članku opišemo praktični primer avtomatizacije procesa kalibracije obstoječih naprav za računalniški vid in pokažemo, kako je mogoče s sodobnimi tehnologijami reševati probleme, ki so bili še pred nekaj leti nerešljivi.

Spremljanje obrabe rezalnega orodja pri procesu struženja, je ključnega pomena za zagotavljaje učinkovitosti obdelave, željene kvalitete površine obdelovanca in mehanske integritete rezalnega dela orodja. V laboratoriju LABOD na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, smo za doseganje večje stopnje avtomatizacije pri merjenju obrabe rezalnega dela orodja, razvili sistem merjenja, ki obrabo meri v obdelovalnem prostoru samega stroja. Sistem temelji na metodi vzvratnega inženirstva, ki predstavlja rekonstrukcijo v realnosti obstoječe 3D oblike v digitalno okolje in njeno analizo.

V današnjih časih, ko je ozaveščanje o ohranjanju okolja na visokem nivoju, se celotna industrijska panoga sooča z novimi izzivi. V avtomobilski industriji se izzivi pojavljajo predvsem na področju optimizacije procesov, kot so zmanjševanje teže komponent, recikliranje izdelkov, boljša energetska učinkovitost procesov itd.. Strategija našega podjetja je izdelovati robustnejše produkte hitreje in z manjšo porabo energije ter materiala. Preko injekcijskega brizganja s tehnologijo penjenja materiala uspemo nekatere strateške rešitve realizirati, hkrati pa skušamo obstoječo tehnologijo v podjetju postaviti na višji nivo. Tehnologijo brizganja s penjenjem smo izvedli na serijskem orodju brez dodatnih optimizacij, končna analiza rezultatov pa nam je omogočila vpogled v okoljsko in ekonomsko prihodnost našega podjetja.

Razvoj in napredek v digitalnih tehnologijah je omogočil razvoj platform za vzdrževanje. Vpogledi, ki temeljijo na podatkih omogočajo podjetjem optimizacijo tehnične zanesljivosti in stroškov vzdrževanja v skladu s potrebami trga.
Digitalna platforma za diagnostiko in vzdrževanje vsebuje sistem za zajem podatkov. Razvita orodja omogočajo upravljanje z veliko količino vhodnih podatkov (»big data«) in agregacijo le-teh. Agregacija podatkov dovoljuje učinkovito analizo delovnih procesov in kontrolo kakovosti znotraj delovnega procesa z uporabo integrirana poročil, ki so dostopna uporabnikom. Ključ za zagotavljanje kakovosti je implementacija zaključene povratne zanke, ki vrača povratne informacije sistemu. Pri tem je upoštevan tudi standard ISO 13374, ki predpisuje osnovne zahteve, za spremljanje stanja strojev v realnem času in način procesiranja, komunikacije in prikaza pridobljenih informacij. Na ta način se zagotavlja kakovosten delovni proces in možnost načrtovanja vzdrževalnih del in njihovih vplivov na delovni proces.
Digitalne platforme za vzdrževanje omogočajo samodejno kreiranje vzdrževalnih nalogov in tako pripomorejo k hitrejši aktivaciji vzdrževalcev in zagonu proizvodnega procesa. Servisne platforme pomagajo zagotavljati stabilno delovanje opreme z zbiranjem informacij, ki prihajajo s senzorjev opreme v realnem času. Uporaba digitalnih platform znotraj proizvodnih obratov predstavlja svojevrsten izziv zaradi spremembe delovnih procesov.

Brušenje izdelkov iz kristala z uporabo industrijskih robotov Motoman nadomešča ročno delo in zastarele CNC obdelovalne stroje. Izdelki istega tipa se v obliki med seboj razlikujejo. Za uspešno brušenje vzorcev se vsak posamezen izdelek obravnava kot unikat. CAD/CAM izdelane robotske trajektorije se avtomatsko prilagodijo glede na odstopanja oblike vsakega posameznega izdelka.
Obvladovanje in nadzor vseh procesnih parametrov zagotavlja kvalitetno in ponovljivo obliko brušenja. Robotizacija proizvodnje omogoča izdelavo velike količine izdelkov z enako kvaliteto, kot izdelavo manjšega števila personaliziranih unikatnih vzorcev.

Pri nakupu polimernih materialov se običajno zanašamo na lastnosti, ki so zapisane v tehničnih listih. Pogosto pa opazimo, da se material ali izdelek ne obnašata v skladu s pričakovanji. Razlogov za to je več, lahko smo dobili material, katerega lastnosti ne ustrezajo zapisanim, uporabili neustrezen material za določeno aplikacijo, pri predelavi uporabili napačne procesne parametre, itd. Ustrezna karakterizacija materiala nam lahko pove, ali je napaka na naši strani, ali pa lahko reklamiramo material. V prispevku so na kratko predstavljene nekatere tehnike karakterizacije (infrardeča spektroskopija, diferenčna dinamična kalorimetrija, indeks tečenja, elektronska mikroskopija, termična gravimetrična analiza, dinamična mehanska analiza…) ter primeri njihove uporabe pri reševanju težav v proizvodnji in reklamacij.

V prispevku je prikazan razvoj okolju prijaznega izdelka. Z lastnim znanjem smo prvi na svetu uspeli razviti in izdelati v celoti kompostabilno nagrobno svečo (torej tudi s pokrovom in držalom stenja), ki je po uporabi primerna za predelavo v kompost s postopkom industrijskega kompostiranja. Kompostabilnost je dokazana s certifikatom, podeljenim skladno s standardom SIST EN 13432:2001.

Zakaj modernizacija? Lahko gre za projekte kibernetske varnosti, izboljšanje razpoložljivosti proizvodnje, rast produktivnosti, implementacijo mobilnih rešitev in nadzora dostopa ipd. Pogost sprožilec za modernizacijo v zadnjem času je potreba po nadgradnji starejših sistemov, ki tečejo na operacijskih sistemih, ki jih Microsoft ne podpira več. Glede na to, da praktično v vseh proizvodnih podjetjih intenzivno potekajo različne iniciative digitalizacije, je prav nadzorni sistem konvergenčna točka različnih deležnikov. Predstavljamo koncept modernizacije na vzorcu proizvodnih podjetij, s katerimi smo sodelovali, ter tipično izvedbo modernizacije večjega sistema. Nepredvidljivo servisno proceduro na strani HMI klienta, ki je lahko pomenila večuren izpad, zmanjšamo na manj kot 2 minuti. Zagotovimo izvajanje varnostnih protokolov, ki jih zahtevajo globalni korporativni standardi. Nadzorni sistem je pripravljen na prihodnost.

Za proizvođače i dobavljače u svim industrijama ključni zahtjev je skratiti vrijeme od razvoja do prodaje proizvoda. Jedan od načina za postizanje skraćenja vremena proizvodnog ciklusa je sveobuhvatno 3D mjerenje predmeta za poboljšanje kontrole kvalitete u proizvodnji. U tu svrhu sve više tvrtki koristi automatizirane mjerne ćelije za brza mjerenja alata i komponenata u svim fazama proizvodnog procesa. Jako je važno da osim što skraćuju vrijeme mjerenja, efektivno umanjuju i ljudske greške.
Rad donosi pregled mogućnosti i benefita automatiziranih mjernih ćelija ATOS ScanBox i GOM Inspect programskog paketa za uspješne industrijske primjene iz područja alatničarstva.

Mazanje livarskega bata na visokotlačnih livarskih strojih (HPDC) predstavlja svojevrsten izziv.
Klasičen način mazanja livarskega bata z granulatom, zahteva neposredno aplikacijo v livno komoro pred polnjenjem komore s talino, kar povzroča odgor večine doziranega maziva. Odgor dela doziranega maziva povzroča močan plamen, emisijo velike količine strupenega in kancerogenega dima ter plinsko poroznost in črne vključke v odlitku.
Nanos maziva na livarski bat zunaj livne komore zahteva uporabo olj zelo visoke viskoznosti ter dodatek grafita kot trdega maziva.
Delci grafita povzročajo črne vključke v odlitku in kontaminacijo okolice stroja.
Nova generacija ustrezno aditiviranih sintetičnih olj nudi bistveno izboljšane mazalne lastnosti, kot granulati in mineralna olja ter pripomore k bistveno boljši izkoriščenosti apliciranega maziva in s tem k nižji porabi in nižjim stroškom proizvodnje.
Z uporabo sintetičnih olj nove generacije za nekaj krat podaljšamo življenjsko dobo livarskega bata ter zmanjšamo obrabo livne komore.
Tako povečamo razpoložljivost in produktivnost HPDC stroja.
Nekatere vrste sintetičnih olj so biorazgradljive, formulirane pa tako, da pri visokih temperaturah razpadejo na nestrupene komponente, ki odparijo brez ostankov. Z bistvenim zmanjšanjem plamena in z odpravo dima, ki nastaja pri zgorevanju klasičnih mineralnih maziv, preprečimo emisijo strupenih in rakotvornih plinov v okolico HPDC stroja ter tako naredimo okolico stroja varnejšo in čistejšo.
Glavni poudarek prispevka je zato na uporabi biorazgradljivih sintetičnih olj brez vsebnosti grafita.

Industrijski odpad duroplastičnih kompozitov in tudi odsluženi duroplastični kompozitni izdelki predstavljajo velik okoljski problem. Na Fakulteti za tehnologijo polimerov razvijamo uporabo odpada duroplastičnih kompozitov v kombinaciji s termoplastičnimi matricami. Predstavljen prispevek opisuje uporabo zmletega odpada duroplastičnih kompozitnih delov iz slovenskega podjetja (Technol) v kombinaciji s poliamidno 6 (PA 6) matrico. Od podjetja smo dobili srednje grobo mleto frakcijo duroplastičnega kompozita, ki smo jih z dodatkom kompatibilizatorja in dodatkov za predelavo kompavndirali v PA 6 matrico. Dobljen termoplastični kompozit smo brizgali in karakterizirali toplotne in mehanske lastnosti. Pri primerjavi lastnosti smo uporabili čisto PA 6 matrico in kompozit na osnovi PA 6 matrice in dodanimi 30 % steklenih vlaken. Glede na čisto matrico smo uspeli dvigniti togost in trdnosti, pričakovano se je močno znižala žilavost. Glede na kompozit s PA matrico in 30 % steklenih vlaken smo dosegli nižjo togost in trdnost, tudi nižjo žilavost. Steklasti prehod se pri uporabi zmletega odpada duroplastičnih kompozitov za PA 6 matrico premakne k višjim temperaturam, hkrati je boljše dušenje vibracij v celotnem temperaturnem intervalu. Z uporabo zmletega odpada duroplastičnih kompozitov dobimo termoplastični kompozit, ki je zanimiva, okoljsko prijazna alternativa obstoječim termoplastičnim kompozitom.

Današnja visokotehnološka industrija, ki je v večji meri že vsaj delno avtomatizirana, ljudem omogoča izvajanje dejavnosti, ki presegajo njihove fizične in mentalne sposobnosti. Prav to pa za človeka prinaša tudi vedno večja tveganja in s tem potrebo po spreminjanju zahtev na področju varnosti strojev. Vključitev varnostnih naprav v delovni proces zato dandanes, zahvaljujoč napredni tehnologiji, ni več ovira za upravljavca, temveč celo pripomore k povečanju storilnosti. V podjetju LTH Castings d.o.o. načrtujemo in proizvajamo avtomatizirane proizvodne linije, pri čemer smo dolžni izpolnjevati zahteve evropske direktive o strojih 2006/42/EU, ki vključuje tudi izdelavo ocene tveganja za stroje. V prispevku bo zato podrobneje predstavljen celovit postopek izdelave ocene tveganja, ki omogoča sistematično izvedbo analize in vrednotenja tveganja. Prikazano bo tudi kako na podlagi te ocene sprejemamo ustrezne ukrepe za odpravo in zmanjšanje tveganja, z uvedbo ustreznih varovalnih ukrepov. Ker je varnost strojev v veliki meri odvisna od pravilne rabe in razumevanja standardov, so nam kot proizvajalcu strojev, le-ti v veliko pomoč pri opisovanju postopka ocene tveganja. Dobro se namreč zavedamo, da je preudarno upravljanje varnosti povezano z izboljšano uspešnostjo in dobičkonosnostjo podjetja.

Rad donosi pregled mogućnosti i benefita upotrebe industrijske kompjuterizirane tomografije (CT) za 3D mjerenja u u proizvodnji plastičnih proizvoda. Suvremenim zahtjevima proizvodnje, povećavaju su se i zahtjevi za mjerenjem geometrije proizvoda kao i mjerenjem unutarnjih struktura bez rezanja uzorka. Odgovor na ove suvremene zahtjeve mjerenja kompleksnih geometrija je metoda kompjuterske tomografije koja jedina daje cjelovitu oku vidljivu i nevidljivu 3D geometriju stvarnog uzorka za npr. GD&T analize ili analizu defekata u unutrašnjosti proizvoda. U radu će biti prikazani rezultati 3D mjerenja sa ZEISS Metrotom CT sustavom, a obrada sa GOM Volume Inspect programskim paketom za sveobuhvatnu analizu rezultata.

Maziva, ki se uporabljajo pri štancanju se med seboj razlikujejo po kemijski sestavi in pripadajočih fizikalnih lastnostih. V raziskavi smo obravnavali maziva z različno kemijsko sestavo (voda, parafinsko olje in naftensko olje) in viskoznostjo (0,7 mm2/s, 2 mm2/s in 20 mm2/s) in preučevali njihov vpliv na torno obnašanje kontakta pločevina-orodje in obrabo kontaktnih površin. Kot najboljši se izkažeta obe olji z višjo viskoznostjo (20 mm2/s), medtem ko izmed olj z nizko viskoznostjo (2 mm2/s) le naftensko olje izkazuje primerne tribološke lastnosti. Parafinsko nizko viskozno olje se izkaže kot neučinkovito saj zaradi prenizke površinske napetosti ne uspe zagotoviti ustreznega mazalnega filma, kar vodi v veliko količino prenosnega filma iz pločevine na orodje in zelo visok koeficient trenja. Po drugi strani pa voda, navkljub najnižji viskoznosti, zagotavlja, zaradi visoke površinske napetosti, ustrezno mazanje.

V zadnjih letih se po vsem svetu srečujemo s pomanjkanjem poliamida 66 (PA66). Ozko grlo dobavne verige je posledica nizke proizvodne zmogljivosti intermediatov, potrebnih za sintezo PA66, kot je adiponitril. Vpliv primanjkljaja se ne umirja in onemogoča tekočo proizvodnjo v podjetjih za predelavo plastike, cena materiala pa posledično narašča. Vzporedno narašča tudi zanimanje za cenejše in bolj zanesljivo dobavljive alternative.
V prispevku je predstavljena priprava kompozitov na osnovi PA6, ojačanih s 30 % steklenih vlaken, bazaltnih vlaken, volastonita in Silatherma s kompavndiranjem z dvopolžnim ekstruderjem. Pripravljene kompozite smo nabrizgali in jim ovrednotili mehanske in toplotne lastnosti, vključno z nateznimi, upogibnimi in udarnimi lastnostmi (Charpy), dinamičnimi mehanskimi lastnostmi (DMA) in toplotnimi lastnostmi (temperatura degradacije in toplotna prevodnost) ter jih primerjali s PA66.

Tehnologija podjetja Piller za industrijsko čiščenje uporablja patentirane proces, pri čemer je voda ali tekočina za odrezavanje s tlakom do 1.100 barov usmerjeno neposredno na obdelovanec, da odstrani srh, odrezke in druge nečistoče.
Visokotlačno raziglevanje CNC, ki združuje najvišjo natančnost in hitrost z lastnim inovativnim pristopom CNC čiščenja, ki temelji na novem modularnem konceptu sistema podjetja Piller zagotavlja najboljše rezultate ob nizkih stroških obratovanja.
Učinkovita kinetična energija nadomesti visoke temperature pri procesu čiščenja in sušenja, medtem ko obdelovalni centri temeljijo na obstojni in sofisticirani tehnologiji ter zasedajo malo prostora.
Najsodobnejša tehnologija, ki vse bolj obsega celovite procese, zahteva velike kompleksne medsebojno povezane sisteme, ki so bili v podjetju Piller razviti iz lastnih konvencionalnih strojev v modularne linije. Taki sistemi nudijo razširjene možnosti prilagajanja specifičnim zahtevam uporabnikov.
Obdelovalni center VectorJet III na primer ponuja maksimalno hitrost, fleksibilnost, natančnost in učinkovitost za obvladovanje procesa ter osnove za visokotlačno fino čiščenje. Rezultati čistosti so prav tako izboljšani na področju čiščenja ali visokohitrostnega čiščenja z ultrazvočno tehnologijo, ki je v fazi pridobivanja patentne zaščite.
Za zagotavljanje zanesljivosti procesa med delovanjem, sta tako delovni tlak, kot tudi tlak raziglevanja v sistemu nenehno preverjana in tako tudi obvladovana.

Štancanje majhnih elektronskih komponent zahteva ozke proizvodne tolerance in visoko produktivnost proizvodnje. Pri razvoju orodij za štancanje se je spremljala obraba orodja in optimizirala kontura aktivnih delov orodja z namenom podaljšanja življenjske dobe orodja. Razvoj mehatronskih orodij za preoblikovanje z optimiziranim sistemom mazanja ter nadzorom poteka procesa omogoča ekološke koncepte mazanja. Hkrati z optimizacijo mazanja je bila v okviru projekta Eureka E! 12193 AMSOL drastično povečana tudi produktivnost proizvodnje. Za koncept prilagodljivega orodja je bil skupaj z nadzorom mazalnega filma razvit tudi nov sistem Recognoil®, namenjen zmanjšanju porabe mazalne tekočine. Obe nalogi sta bili vključeni v neposreden proizvoden proces izbrane elektronske komponente, ki jo podjetje izdeluje v serijah več milijonov letno.

Polimlečna kislina (PLA) ni primerna za uporabo v embalažnem sektorju zaradi njene krhkosti. Da bi zaobšli to pomanjkljivost, obstaja veliko mešanic PLA z drugimi biološko razgradljivimi termoplastičnimi materiali. Najpogosteje uporabljena sta poli(3-hidroksibutirat) (PHB) in polibutilen adipat tereftalat (PBAT). Epoksi oligomeri se lahko uporabijo kot reaktivni kompatibilizatorji za izdelavo mešanice s PLA za uporabo v embalažnem sektorju. Za znižanje cene mešanice PLA lahko kot polnilo dodamo biomaso. V tem prispevku smo PLA matrico zmešali s 15 % in 20 % PBAT v prisotnosti kompatibilizatorja. Kot biomaso smo dodali 5 % in 10 % hmelja skupaj s kompatibilizatorjem. Dodatek hmelja ohranja toplotne lastnosti biokompozitov na ravni čistega PLA. Dodatek PBAT zmanjša togost in trdnost, vendar drastično poveča žilavost biokompozitov. V biokompozitih se hladna kristalizacija PLA pojavi pri nižjih temperaturah v primerjavi s čistim PLA. Iz rezultatov lahko sklepamo, da hmelj poveča togost in zniža temperaturo steklastega prehoda, medtem ko dodatek PBAT zmanjša togost in temperaturo steklastega prehoda, vendar oba skupaj delujeta kot nukleacijsko sredstvo za kristalizacijo PLA matrice. Biokompoziti se lahko uporabljajo v embalažnem sektorju zaradi svojih dobrih mehanskih lastnosti in nizke cene v primerjavi z materiali, ki se trenutno uporabljajo v embalažnem sektorju.

Pri izdelavi orodja se pogosto pojavijo zahteve po spremembah, ki v zadnjih fazah procesa lahko predstavljajo tehnološki izziv. Tak primer je izdelava navoja v termično obdelan obdelovanec. Klasični postopki so zamudni in dragi, zato nenehno iščemo nove rešitve. Če hočemo čas za izdelavo navojnih izvrtin in navojev skrajšati, potem potrebujemo tudi primerno rezilno orodje. Pri izdelavi navojev postajajo navojni rezkarji zaradi svojih prednosti vse bolj priljubljeni. Za rezkanje navoja je potreben bistveno manjši navor na vretenu stroja, tvorijo se kratki odrezki, ki jih enostavneje odvajamo iz izvrtine, zato ne prihaja do pogostega loma orodja in zastojev. Navoj lahko vrežemo do dna izvrtine, površina navoja pa je bolj gladka in brez sledi, ki jo povzroči menjava smeri rotacije. Pri konvencionalnem navojnem rezkanju moramo pred izdelavo navoja izvrtati izvrtino. OSG je razvil nov navojni rezkar s katerim izdelamo navoj z rezkanjem brez vrtanja predhodne izvrtine. Patentirani navojni rezkar je namenjen za izdelavo navoja v kaljena jekla do 65 HRc, sive in nodularne litine ter Ti- in Ni-zlitine. Posebno zanimiv je za uporabo v orodjarstvu, kjer med zadnjimi operacijami odrezovanja nastopi izdelava navoja. Pri obdelavi v trdo se namreč pogosto srečamo z lomom svedra ali navojnega svedra.

V tej študiji je izvedena obsežna eksperimentalna raziskava obrabnega obnašanja prevlečenih valjastih polimernih zobnikov iz POM-a. Raziskane so bile tri različne debeline prevlek iz aluminija (Al) s postopkom fizičnega naparevanjem (PVD). Al je bil napršen v treh procesnih korakih: s plazemsko aktivacijo, metalizacijo Al s postopkom magnetronskega brizganja in s plazemsko polimerizacijo. Obraba zobnikov je bila preizkušena na lastno razviti preskusni napravi z različnimi navori (16, 20 in 24 Nm) in hitrostjo vrtenja 1000 vrt/min. Trajanje poskusov je bilo nastavljeno na 13 ur, ko je bila zabeležena debelina zoba in posledično obraba boka zoba. Rezultati eksperimentov so pokazali, da je vpliv metalizacije s površinskimi premazi iz aluminija na obrabno obnašanje analiziranega polimernega zobnika neznaten. Ugotovili smo tudi, da se je pri zobnikih z debelejšo aluminijevo prevleko pokazala večja obraba kot pri zobnikih s tanjšo prevleko ali celo brez prevleke. To je najverjetneje posledica dejstva, da so aluminijasti delčki, ki so začeli odstopati med obremenitvijo, še dodatno poškodovali površino in tako hitreje obrabili osnovni polimerni zobnik.

Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je sektor plastične embalaže začel rasti. Velika količina plastičnih odpadkov je vzpodbudila razvoj okolju prijaznih embalažnih materialov. Polimlečna kislina (PLA) je ena od bioosnovanih in biorazgradljivih alternativ. Poleg neproblematične predelave ima PLA tudi nekaj pomanjkljivosti. Da bi se izognili krhkosti PLA, se lahko nanokristalinična celuloza (NCC) vključi v PLA matrico. Površinska modifikacija NCC je dodaten korak obdelave, ki vključuje tudi kemikalije, ki niso vedno okolju prijazne. Alternativa površinski modifikaciji NCC je uporaba ustreznega kompatibilizatorja za izboljšanje medfaznih interakcij med NCC in termoplastično matrico. Pripravili smo tri različne koncentracije površinsko nemodificirane NCC (1 %, 2 % in 5 %) v mešanicah na osnovi PLA. Kot reference je bila uporabljena mešanica na osnovi PLA brez NCC. Izvedena sta bila dva cikla kompavndiranja, da bi preučili vpliv striga med obdelavo na lastnosti nanokompozitov in porazdelitev NCC v termoplastično matrico. Dodatek NCC poveča togost, trdnost in raztezek ob pretrgu. Rezultati kažejo na izboljšanje žilavosti mešanice na osnovi PLA z dodatkom NCC, čeprav je bil uporabljena NCC brez površinske modifikacije. Modifikacija z ustreznim kompatibilizatorjem pri mešanju je zelena alternativa za proizvodnjo nanokompozitov za embalažno industrijo.

Dandanes stroški proizvodnje rastejo zaradi stroškov energentov, stroškov dela in stroškov materiala, na kar vpliva kriza povezana s trenutnimi razmerami. Pri procesu brizganja plastike je zato cilj čim bolj povečati produktivnost. Glavni dejavnik pri procesu brizganja plastike je čas hlajenja, pri čemer velja: čas hlajenja (sek.) = čas pridrževanja (sek.) + preostanek časa hlajenja (sek.). Čas hlajenja predstavlja približno 66 odstotkov časa celotnega cikla pri običajnem postopku brizganja, kar pomeni, da bi morala biti osredotočenost na čas hlajenja. Odvisno od področja, predstavljajo stroški materiala največji delež stroškov končnega izdelka. Cilj mora tako biti zmanjšanje izmeta in posledično prihranki materiala. Poleg tega pa izmet nastaja tudi pri zagonu orodja za brizganje, dokler orodje ne doseže stabilnih toplotnih razmer. Odstopanja temperature površine gravure lahko povzroči številne različne težave na končnem izdelku. Primer tega so deformacije izdelkov ali nastanek razpok med uporabo končnih izdelkov zaradi notranjih napetosti, ki so posledica različnih temperatur med postopkom brizganja. Vse te težave so povezane z enakomernostjo porazdelitve toplote in prenosom toplote na orodje. Z uporabo hlajenja podjetja Contura, se zagotavlja popolno razporeditev toplote ter popoln prenos toplote zaradi zmanjšane aktivne toplotne mase, ki temelji na razporeditvi hlajenja izdelka v orodju. Ko imajo orodja majhno aktivno toplotno maso, je odpravljenih veliko pomanjkljivosti na standardnih orodjih za tlačno litje. S tem se doseže do približno 30 odstotkov časa hlajenja, zmanjšanje deleža izmeta, hitrejše segrevanje orodij pri zagonu, boljše mehanske lastnosti izdelkov ter možnost odprave sekundarnih postopkov, kot na primer barvanja izdelkov.

Pri konstantnih dražitvah energentov in surovin za izdelavo se srečujemo z vedno novimi izzivi iskanja trajnostnih rešitev in rešitev za zeleno prihodnost. V hidravliki in njenih podpodročjih kot je mobilna hidravlika vedno stremimo k čim manjši masi končnega izdelka, ki naj bo narejen z največjimi možnimi prihranki na materialu ter izboljšanimi obratovalnimi karakteristikami. Vse to je potrebno doseči tako, da je cenovno izdelava produkta še upravičen in ne odstopa od konkurence.
V Laboratoriju za fluidno tehniko (LFT) Univerze v Ljubljani smo se s tem namenom odločili izdelati hidravlični ventil velikosti 5 po CETOP lestvici s postopkom 3D tiska kovin, ki naj, po obratovalnih karakteristikah, ne bi odstopal od konvencionalnih. Ventil smo v prvi fazi izdelali po postopku prostega modeliranja, nato pa z uporabo topološke optimizacije. Ohišja ventilov smo numerično testirali z vidika trdnosti in pretoka. V kasnejših fazah smo ventila natisnili v nerjavnem jeklu, ju obdelali in naredili dejanske teste. Na zadnji model ohišja smo nato zasnovali še dodatne izbirne izboljšave za morebitno hlajenje ventila ter izdelali priključno ploščo z vgrajenimi senzorji. Za konec smo rezultate primerjali in naredili cenovno primerjavo za primer da bi se tak ventil proizvajal v večjih količinah.

Biokompoziti s polietilenom (PE) kot matrico in biomaso kot ojačitev zaradi nizke gostote, visoke togosti, zmerne trdnosti in nizke cene vzbujajo pozornost raziskovalcev tudi na področju embalaže. Medfazna vez med nepolarno PE matrico in polarno biomaso določa lastnosti biokompozitov. Medfazno vezavo je mogoče izboljšati s površinsko obdelavo biomase ali z dodatkom ustreznega kompatibilnega sredstva. Kompatibilizator, v tem primeru anhidrid maleinske kisline, graftiran na glavno verigo PE, lahko olajša tudi disperzijo biomase v PE matrici. Adhezijo smo testirali s tehnologijo IML med brizganjem. Mehanske in toplotne lastnosti biokompozitov smo določili z upogibnimi in nateznimi preskusi, DMA, DSC in preizkusom udarne žilavosti. Izboljšanje adhezije je bilo doseženo z naraščajočo količino kompatibilizatorja. Togost se je zmanjšala z naraščajočo količino kompatibilizatorja, medtem ko se je trdnost povečala. Udarna žilavost se je povečala s količino kompatibilizatorja. Rezultati kažejo, da lahko kompatibilizator uspešno nadomesti površinsko obdelavo biomase, hkrati pa spodbuja adhezijo na površini brez dodatne površinske obdelave, kot je obdelava s korono. Rezultati tega pristopa so obetavni za pripravo biokompozitov za embalažni sektor, saj se izognemo dvema dodatnima korakoma in s tem znižamo ceno končnega izdelka..

Jeklene slabe moramo pred procesom vročega valjanja ogreti v potisni peči na temperaturo preoblikovanja, kar je drag in energetsko potraten proces. Z idejo, da bi privarčevali z zemeljskim plinom ter naredili vročo valjarno bolj učinkovito, smo zasnovali ogrevalne jame, v katerih bi slabe ogreli z dimnimi plini iz potisne peči in lastnimi gorilniki za približno 100 °C, kar bi občutno zmanjšalo porabo zemeljskega plina. V okviru dela smo izbrali gradnike jam ter gradnike cevovoda. Izračunali smo izgube toplote skozi stene in pokrove jam, izgube toplote dimnih plinov v cevovodu ter porabo zemeljskega plina, ki bi ohranjal zadostno temperaturo v jamah ter obenem istočasno ogreval slabe. Določili smo potreben čas za ogrevanje slabov v jamah ter dimenzionirali dimnik za odvod dimnih plinov.

Zobniki izdelani iz polimernih materialov se zaradi svojih prednosti, medkaterimi je možnost delovanja brez dodatnega mazanja, uporabljajo v številnih napravah. Pri načrtovanju polimerni zobnikov sta napoved življenjske dobe za utrujenost in obrabo med najbolj kritičnimi in nujnimi za vsako aplikacijo. Pri napovedi življenjske dobe zaradi obrabe je ključni parameter koeficient obrabe. Smernica VDI 2736 upošteva koeficiente obrabe, pridobljene s preizkusi. Zaradi možnih razlik v koeficientih obrabe pri preskusih opravljeni na pin-disku in dejanskih preskusih izvedenih na zobnikih se lahko ti podatki precej razlikujejo. Poleg tega pri načrtovanju zobnikov iz polimerov primanjkuje razumevanja njihovega tribološkega obnašanja v nadzorovanih - a hkrati realnih - pogojih.
V skladu s tem smo z modelnimi tribološkimi poskusi izvedli podrobno raziskavo tribološkega obnašanja enega najpogosteje uporabljenih polimernih materialov (POM) v stiku z jeklom. Uporabljena sta bila tako metoda pin-disk, ki simulira čisto drsenje, kot metoda kroglica-disk s spreminjanjem razmerja med drsenjem in kotaljenjem. Poleg tega so bili izvedeni preskusi na realnem zobniškem paru, ki so omogočili kritično oceno metodologij za simulacijo kontakta polimernih zobnikov.