Program industrijskega foruma IRT 2017

 

Prvi dan, ponedeljek, 5. junij 2017

 

 

8.30 - 9.30

Sprejem udeležencev

9.30 - 9.45

Odprtje koference

 

9.45 - 10.00 Predstavitev glavnega pokrovitelja
 

Vabljena predavanja

10.00 - 10.30 Ne teslo, Tesla bom!
Edita Krajnović
direktorica Mediade, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo
Izvleček
V svetu se danes išče 4,5 milijona podatkovnih inženirjev, Evropi grozi pomanjkanje skoraj milijona inženirjev samo na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. V širšem smislu nam danes primanjkuje inženirjev vseh poklicev. Ljudi, ki so zaljubljeni v probleme in v njihovo reševanje. Poročilo World Economic Foruma namreč razkriva, da se bo do leta 2020 spremenila več kot tretjina zaželenih ključnih kompetenc zaposlenih. Katere države bodo znale hitreje prilagajati veščine, ki so danes potrebne za uspeh: sposobnost reševanja kompleksnih problemov, kreativnost, analitika, komunikacija, timsko delo? Gre za preprosto enačbo: zmagala in rasla v blaginji bodo okolja, v katerih bodo posamezni deli družbe znali pri razvoju talentov bolje sodelovati. Za Slovence, narod inženirjev in inovatorjev, so te okoliščine izjemna priložnost. Lahko smo referenčna država na svetu. Če bomo razumeli, da so talenti naša skupna, družbena odgovornost.
10.30 - 11.00 Razvoj inovativnega izdelka, ekipe in podjetja
Gorazd Lampič
direktor Elaphe, Mladi manager 2016
Izvleček
V podjetju Elaphe pogonske tehnologije d.o.o. smo razvili inovativne kolesne elektromotorje za električne avtomobile in druga vozila. Te motorje se vgradi neposredno v pogonska kolesa z njimi pa lahko zasnujemo vozila, ki imajo boljše performanse, dosega višjo avtonomijo in omogoča več prostora za voznika in potnike. Razvoj takih motorjev je znanstveno izredno zahteven saj je potrebno v zelo omejenem volumnu razviti veliko navora in moči. Za razvoj tovrstnega izdelka je ključna izredno sposobna, motivirana in uigrana ekipe. Za reševanje vseh razvojnih izzivov in prehod v masovno proizvodnjo pa je potrebno ekipo tudi močno razširiti. Za širitev ekipe pa mora biti podjetje zelo dobro organizirano. Organizacijske zahteve so močno odvisne od velikosti in stopnje razvoja podjetja. Za inovativna podjetja je značilno, da začnejo iz nič in močno zrastejo. Tako se tudi organizacijski del tekom razvoja podjetja večkrat spremeni.
11.00 - 11.30 Aktivnost je valuta
Urška Stanovnik1, Lovro Peterlin2
1Chief Happiness Officer, Optiweb
2direktor, Linea Directa, predsednik Sekcije mladih Združenja Manager
Izvleček
O tem, kako različni smo si pripadniki posameznih generacij, lahko danes beremo že na vsakem koraku. Prav tako se večina nas zaveda, da je na delovnih mestih prisotnih vedno več pripadnikov generacije Y in da za delo z njimi ne veljajo enaka pravila igre, kot so nekoč. Kako zanimivo je to dejstvo nakazujejo tudi številke - kar 53.000 zadetkov na v Google iskalniku na besedno zvezo “kako motivirati generacijo Y”. Čeprav se pomembnosti zavedamo vsi, pa praksa nakazuje, da mariskatero podjetje spoznanj, o katerih pišejo mnogi, še ni preneslo v s svoje vsakodnevo delovanje. Na odru bosta svoje videnje in praktične izkušnje soočila Lovro Peterlin, direktor z izjemnimi poslovnimi izkušnjami in neprecenljivimi izkušnjami pri delu z ljudmi in Urška Stanovnik, pripadnica generacije Y, psihologinja in Chief Happiness Officer.
   
11.30 - 12.15 Odmor z osvežitvijo za druženje in ogled razstave
 

Okrogla miza

12.15 - 13.45 Izziv 4. industrijske revolucije ni tehnologija, temveč talenti. Kdo je odgovoren za njihov razvoj?
Povezovalka:
Vida Petrovčič

Sodelujoči:
Edita Krajnović, direktorica družbe Mediade d.o.o. - »Inženirji bomo«
Lovro Peterlin, predsednik Sekcije mladih Združenja Manager*
Urška Jež, direktorica ABC pospeševalnika Ljubljana
Gorazd Lampič, direktor podjetja Elaphe d.o.o. - mladi manager 2016
Bojana Korošec, Špica d.o.o.
Urška Stanovnik, Optiweb
   
13.45 - 15.15 Kosilo, druženje in ogled razstave
 


Dvorana 1

15.15 - 15.45 Kako bo umetna inteligenca spremenila svet v katerem živimo?
Jure Skvarč
Kolektor Orodjarna d.o.o., PC Vision
Izvleček
     Umetna inteligenca (UI, angl.: Artificial Intelligence, AI) je področje informatike s širokim interdisciplinarnim značajem. Izvorni cilj umetne inteligence je izdelati računalniški sistem, ki bi imel sposobnosti človeške inteligence (angl.: Artificial General Intelligence, AGI). Področje je izjemno aktualno kar potrjujejo visoke investicije v to področje s strani svetovnih korporacij, univerz in vlad. Kljub vsemu, se tudi trenutno najnaprednejši sistemi še ne morejo primerjati s človeško inteligenco, delujejo pa odlično, bolje od človeka v ozkih segmentih kot so: prepoznavanje objektov in interpretacija slik, razumevanje naravnega govora, inteligentni agenti, igranje iger (npr. šah, Go), avtonomna vozila, prepoznavanje prevar (zavarovalništvo) in prediktivno vzdrževanje.UI postopno, vendar disruptivno, vpliva na okolje v katerem živimo, tako doma kot v poslovnih okoljih in spreminja način našega dela. V naslednjih letih za uspešnost in konkurenčnost podjetij ne bo pomembna njihova velikost, ampak hitrost preoblikovanja lastnih poslovnih modelov z implementacijo sodobnih tehnologij. UI bo imela pri tem ključno vlogo, zato je pomembno, da podjetja prepoznajo priložnosti, ki jih tehnologija nudi, in rešitve, ki temeljijo na UI vgradijo v svoje poslovne procese.
15.45 - 16.15 Možne aplikacije s sodelujočim robotom YuMI – izvedene in potencialne rešitve
Tomaž Lasič
ABB d.o.o.
Izvleček
     ABB je razvil dvoročnega sodelujočega robota YuMi, ki skupaj s fleksibilno zasnovanimi prijemali, podajalnimi sistemi za sestavne dele, vgrajenim strojnim vidom in vrhunsko regulacijo gibanja, tvori rešitev za aplikacije montaže manjših elementov. YuMi je vizija prihodnosti, ki ponuja nov, inovativen pogled na avtomatizacijo montaže. V sodelovanju s človekom ustvarja številne možnosti. V času od predstavitve robota YuMi tržišču, so bile z njim izvedene številne rešitve, ki uspešno delujejo v proizvodnih procesih po svetu. Vse aplikacije s pridom iskoriščajo vgrajeno varnost, kompaktno izvedbo in hitrost, ki jo robot omogoča zaradi učinkovite in varne zasnove. V prispevku bodo poleg omenjenih, že izvedenih rešitev, predstavljene tudi nekatere možnosti uporabe robota YuMi, ki se nakazujejo na osnovi dosedanjih izkušenj. Na področju sodelujočih robotov je eno bistvenih vprašanj produktivnost oz. hitrost gibanja. Robotu YuMi pametna zasnova omogoča doseganje varnih hitrosti do 1,5 m/s, kar pomeni, da je lahko varno v sodelovanju s človekom tudi zelo produktiven. Kljub temu ostaja dejstvo, da v klasično zazsnovanih, visoko produktivnih celicah, industrijski roboti dosegajo hitrosti 3m/s in več. Zato bodo v prispeveku predstavljene tudi ostale možnosti, ki omogočajo graditve robotskih celic brez ograj, ob polnih hitrostih gibanja robotov.
16.15 - 16.45 SILABS
Tadeja Primožič Merkač, Nataša Bratun
SIJ RAVNE SYSTEMS D.O.O.
Izvleček
          SILABS združuje vsa laboratorijska in metrološka znanja Skupine SIJ pod eno streho. Storitveki jih vsakodnevno uporabljajo najzahtevnejše aplikacije v metalurški, kovinskopredelovalniin drugih industrijskih panogah, so sedaj zajete pod blagovno znamko SILABS.S povezovanjem dobrih praks in izkušenj laboratorijev v Skupini SIJ so naročniki pridobilimožnost izbire širše palete laboratorijskih storitev na enem mestu ter potrditev dolgoročneusmeritve laboratorijske dejavnosti v Skupini SIJ.
   
16.45 - 17.30 Odmor za druženje in ogled razstave
   
17.30 - 18.00 Kako slovenska proizvodna podjetja uporabljajo napredne proizvodne tehnologije?
Iztok Palčič, Robert Ojsteršek, Borut Buchmeister
UM, Fakulteta za strojništvo
Izvleček
     Laboratorij za načrtovanje proizvodnih sistemov na Fakulteti za strojništvo Maribor že 14 let sodeluje pri največji raziskavi o proizvodni dejavnosti v Evropi z imenom European Manufacturing Survey. Koordinator celotnega projekta je sloviti Fraunhoferjev inštitut iz Nemčije. Partnerji prihajajo iz 17-ih evropskih držav, med njimi so Avstrija, Italija, Švica, Francija, Nizozemska, Velika Britanija in druge države, s katerimi se radi primerjamo. Slovenija se je pridružila projektu leta 2003, ko smo izvedli prvo anketo, v letih 2006, 2009, 2012/13 in 2015/16 smo anketo ponovili. Anketa je zelo koristna za podjetja, saj nam omogoča ugotoviti, kakšna je naša konkurenčna pozicija v primerjavi z naštetimi državami. Namen ankete je predvsem posredovati rezultate širši javnosti in jo seznaniti s trendi na področju proizvodne dejavnosti v Sloveniji, predvsem pa v Evropi in po svetu. V pričujočem prispevku bomo predstavili samo en manjši segment ankete, ki prikazuje nekaj značilnosti slovenskih proizvodnih podjetij predvsem na področju rabe naprednih proizvodnih in informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Gre predvsem za rabo izbranih tehnologij, značilnih za Industrijo 4.0., stopnjo njihove nadgradnje, planirane rabe v prihodnosti, stopnje rabe ipd. Izbrane vidike rabe tehnologij bomo povezali še z nekaterimi drugimi značilnostmi podjetij, kot so kompleksnost izdelkov, sposobnost razvoja novih izdelkov ter storitev ipd. V prispevku ne bomo podrobno opisovali posameznih vsebin, ampak predvsem predstavljali rezultate iz zadnjih raziskav.
18.00 - 18.30 Izzivi človeških faktorjev v industriji 4.0
Zvone Balantič1, Andrej Polajnar2, Simona Jevšnik3
1UM, Fakulteta za organizacijske vede
2UM, Fakulteta za strojništvo
3Inlas d.o.o.
Izvleček
Ergonomija - s fizikalno ergonomijo, kognitivno ergonomijo in organizacijsko ergonomijo - ima največji vpliv na industrijo 4.0 preko človeka, ta pa na tehnologijo in procese. Človek in ergonomija imata v strategiji 4.0 industrijske revolucije velik vpliv na stalno izboljševanje procesov, na celovito kakovost in na organiziranje delovnih ciklov. V t.i. pametnih tovarnah je človek še vedno ključni vitalni člen stremljenja k popolnosti in optimalnosti, ki ga moramo vključevati v vse pore načrtovanih procesov. Povečevanje učinkovitosti proizvodnega procesa in skrajševanje pretočnih časov bo tudi v prihodnosti tesno povezano z ergonomijo. Kljub avtomatizaciji delovnih procesov bo potrebno intenzivno sodelovanje med človekom in robotom z usmeritvijo v senzorno tehnologijo. Predvidevamo, da bo interakcija med človekom in robotom še bolj poglobljena, pri čemer bodo dodatno izpostavljene varnost, zaupanje in komunikacija.Cilja industrije 4.0 sta torej proizvodnja visokokakovostnih izdelkov (na učinkovit in ekonomičen način) ter hitra odzivnost na zahteve kupcev (z manjšim človeškim naporom, manjšimi zalogami, manjšim prostorom in krajšim časom razvoja izdelkov).
18.30 - 19.00 Zasnova sistema za sprotno spremljanje in izboljševanje proizvodnih procesov v pametnih tovarnah
Dejan Gradišar, Miha Glavan
Odsek za sisteme in vodenje, Institut Jožef Stefan
Izvleček
     Tehnološki napredek, spletne tehnologije in vedno večja dozorelost podatkovne analitike vse bolj prodirajo tudi v proizvodne informacijske sisteme. Na voljo so naprave z vgrajeno inteligenco, oblačne tehnologije, orodja za modeliranje in analizo sistemov itd. Vse to vodi v nove organizacijske in tehnološke posodobitve tovarn. Sodobni proizvodno-informacijski sistemi podpirajo širok spekter proizvodnih dejavnosti, vključno z načrtovanjem, proizvodnjo, upravljanjem in vzdrževanjem. Seveda pa z dozorevanjem informacijskih tehnologij in s težnjo po čim večji integraciji med aktivnostmi takšne informacijske rešitve nadgrajujejo spekter funkcionalne podprtosti. Za nadzorovan razvoj tako imenovanih pametnih tovarn in s tem tudi razvoj sodobne informacijske podpore skrbijo razne globalne iniciative, ki usmerjajo raziskovalno-razvojne aktivnosti.V prispevku so obravnavane smernice za razvoj skupnega razumevanja koncepta pametnih tovarn, t.j. iniciative in aktivnosti na področju razvoja standardov, ki bodo osnova za razvoj pametnih tovarn. Predstavljena pa je tudi konceptualna zasnova sistema za sprotno spremljanje in izboljševanje proizvodnih procesov: predstavljena je funkcionalnost, podana umestitev v ekosistem pametnih tovarn in definirana arhitekturna zasnova sistema.
   
 19.00 - 20.00 Druženje ob koktajlu
   
 20.00 - Večerja z druženjem
 

Pomembni datumi:

 

Za udeležence:

- do 31. maja 2017: Predprijava na dogodek




Dodatne informacije:

Industrijski forum IRT
Motnica 7 A, 1236 Trzin
telefon: +386 1 5800 884
gsm: +386 51 322 442
faks: +386 1 5800 803  
info@forum-irt.si
www.forum-irt.si

Vodja organizacijskega odbora:

Darko Švetak
gsm: 041/669 775
darko.svetak@forum-irt.si

Partnerji iz industrije


ACRONI, d. o. o., AKRAPOVIČ, d. d., BSH Hišni aparati, d. o. o., Belimed, d. o. o., Cimos, d. d., Danfoss Trata, d. o. o., Domel, d. d., Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., Hidria, d. d., Gorenje Orodjarna, d. o. o., Iskra Mehanizmi, d. d., Isokon, d. o. o., ITW Metalflex, d. o. o., Kolektor Group, d. o. o., Kovinoplastika Lož, d. d., LITOSTROJ POWER, d. o. o.,   SIBO G, d. o. o., TPV, d. d., Trimo, d. d., TURNA, d. o. o., Unior, d. d.

Glavni pokrovitelj:

 
 

Nacionalni partner:

 
 
 

Pokrovitelji:

 
 

Pokrovitelj sklopa kompoziti:

 
 
Želite vedeti več?

Če želite biti obveščeni o dogajanju, novostih in priložnostih Industrijskega foruma IRT, se vpišite na seznam za prejemanje naših obvestil.


Ime in priimek:

E-pošta:

Organizator:

PROFIDTP, d. o. o.

Gradišče VI  4,
1291 Škofljica,
Slovenija

Soorganizator:

TECOS

Kidričeva ulica 25,
3000 Celje,
Slovenija
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj.