Bookmark and Share

O Industrijskem forumu IRT so povedali:




Trimo, d. d.,

glavna direktorica Tatjana Fink, MBA

Leta 2009 se še bolj kot sicer zavedamo razkoraka med želeno prihodnostjo in dejanskim stanjem. Kljub temu da je poslovno okolje trenutno negotovo, se za inovativna in napredna podjetja odpirajo nove možnosti. V Trimu ogromno časa in sredstev namenjamo razvoju novih izdelkov ter uvajanju novih tehnologij in avtomatizacije v naše proizvodne procese, saj le tako uspešno sledimo vse zahtevnejšim kupcem na globalnem trgu. Ugotavljamo, da so prav informatizacija, robotizacija in avtomatizacija ter integracija najnovejših tehnoloških rešitev v snovanje novih izdelkov ključne za učinkovito izpeljavo industrializacije in ne nazadnje uspešnega plasmaja novega konkurenčnega izdelka na trg. Nove povezave in prenos informacij med predstavniki kovinskopredelovalne industrije, ponudniki naprednih tehnologij in avtomatizacije ponujajo možnost za še večjo konkurenčnost slovenskih podjetij. Prav to je dodaten razlog, da podpiramo dogodke, kot je Industrijski forum IRT 2009. Na njem pričakujemo soočenje najboljših in najbolj inovativnih predstavnikov tiste slovenske industrije, ki kljub negotovim časom pospešeno vlaga v razvoj in razvija nove, tržno še zanimivejše izdelke.

Jožica Rojec Domel


Domel, d. d.,

predsednica uprave dr. Jožica Rejec

Slovensko gospodarstvo je odvisno predvsem od obvladovanja in izboljševanja obstoječih proizvodnih tehnologij, poleg tega pa je za napredek in ohranjanje konkurenčne prednosti nujno uvajanje novih proizvodnih rešitev. Dogodek, kot je Industrijski forum IRT, lahko prispeva k izmenjavi izkušenj med strokovnjaki, ki že vrsto let delajo v slovenskem industrijskem okolju, zato ga v Domelu pozdravljamo. Izkušnje preteklih let kažejo, da lahko slovenska podjetja s sodelovanjem v skupnih projektih uspešno konkurirajo sodobni globalni konkurenci. V tej luči vidimo smisel dogodka predvsem v izmenjavi različnih izkušenj, spoznavanju strokovnjakov z različnih področij in predstavitvi, kaj posamezna podjetja znajo. To omogoča pri načrtovanju in koncipiranju razvojnih projektov bistveno boljše temelje za nadaljnje odločitve. Glede na raznovrstnost tehnologij v slovenskem prostoru smo prepričani, da udeleženci nad predstavljenimi rešitvami iz prakse ne bodo razočarani. V podjetju Domel, d. d., na dogodku pričakujemo predvsem izmenjavo mnenj s kolegi iz industrije in navezovanje dolgoročnih partnerstev tako na razvojnem kot tehnološkem področju.



Hidria TC Tehnološki center, d. o. o.,

direktor Franci Volarič

Z naklonjenostjo podpiram zamisel o pripravi industrijskega foruma. Vesel sem, da so se za to odločili v strokovni reviji, ki nas tehnike že več let seznanja z dosežki na številnih področjih doma in po svetu. V vsaki številki revije IRT najdemo članek, ki nam je pisan na kožo. Forum bo imel velik spekter tem, zato sem prepričan, da si bo večina od nas brez slabe vesti vzela dva delovna dneva za izpopolnjevanje in srečanje v živo. Prepričan sem, da bo forum izjemna priložnost za promocijo podjetja, ki kljub vsemu tudi v »mali« Sloveniji ni dovolj prepoznavno. Forum bomo izkoristili za promocijo novih idej in za prikaz zadnjih dosežkov na področju avtomatizacije proizvodnih procesov in litja. Prikazali bomo tudi, kaj lahko dosežemo v sodelovanju s podjetji, ki so na svojem področju v svetovnem vrhu. Na forumu torej pričakujem konkretne odzive udeležencev s komercialnega področja, konkretne odgovore glede sredstev, ki naj bi bili na razpolago za razvoj in pospeševanje inovativnih idej, ter kako priti do njih. Želim tudi slišati in videti novosti, ki so jih pripravili kolegi iz drugih podjetij, ter izvedeti čim več iz izkušenj v boju proti recesiji.

Zoran Marinšek


INEA, d. o. o.,

direktor razvoja, vodja Tehnološke mreže TVP dr. Zoran Marinšek

Dogodek vidim kot poskus povezovanja problematike različnih tehnoloških področij in aktivnosti v življenjskem ciklu razvoja tehnologij, delno pa tudi kadrovskega vidika. S stališča tehnologije vodenja procesov so področja dobro izbrana, saj so vsa na seznamu področij, ki smo jih v strateškem načrtu Tehnološke mreže TVP opredelili kot prednostna. Za osrednji namen dogodka bi opredelil mreženje, kjer je še posebno pomembno »mešanje« področij, ker prihaja do srečanja nosilcev in s tem posredno do nastavkov za povezovanje različnih tehnologij. V vsakem izdelku sodeluje več tehnologij, npr. materiali, teorija mehanizmov, tehnologija vodenja. Zato je nova rešitev na področju ene tehnologije večinoma le tehnološka izboljšava; za tehnološki preskok so potrebne nove rešitve pri večini udeleženih tehnologij. Povezovanje tehnologij je zato ključni dejavnik tehnološkega napredovanja, saj šele s tem dosežemo ustrezen premik na lestvici dodane vrednosti. V Sloveniji nam manjka sposobnost povezovanja, kjer je še posebno pomembna interdisciplinarnost. Zato ta dogodek podpiram.

Blaž Nardin Gorenje orodjarna

Gorenje Orodjarna, d. o. o.,

direktor dr. Blaž Nardin

Izdelovalne tehnologije so za slovensko gospodarstvo izjemno pomembne, saj kar 30 odstotkov BDP ustvarimo s tako imenovanimi izdelovalnimi tehnologijami. Zato nam seveda ne more in ne sme biti vseeno, kaj se dogaja v tej branži. Izdelovalne tehnologije so značilna horizontalno usmerjena dejavnost, zato so vpete v veliko različnih panog, ki imajo v marsikaterem pogledu različna stališča o njenem razvoju. Prav zato se mi zdi smiselno, da bi na posvetu, kot naj bi bil Industrijski forum inovacij, razvoja in tehnologij, soočili različna mnenja o razvoju izdelovalnih tehnologij. To srečanje vidim predvsem kot srečanje s ciljem izmenjave strokovnih mnenj na poljudni ravni. Menim, da tako srečanje ne sme postati prostor za nabiranje akademskih točk, ki so nujne za napredovanja. Usmerjeno mora biti k resničnejšim rešitvam, ki jih v vsakodnevni praksi potrebujemo. Če nam bo uspelo dobiti dobro mešanico, še bolje pa kombinacijo različnih področij izdelovalnih tehnologij, potem bo to prav gotovo recept za uspeh.



MEM Gorazd Kravanja s. p.,

direktor Gorazd Kravanja

Zamisel o izvedbi foruma IFRIT 2009 je zelo dobrodošla, predvsem zaradi širokega spektra napovedanih tem, ki jih kot obrtnik v času, v katerem smo se znašli, še kako potrebujem. Obdobje visokoserijskih proizvodov je minilo, zato smo se morali preusmeriti na zahtevnejša, predvsem pa investicijsko dražja področja delovanja. Za pomoč in lažji prehod so taka srečanja za manjše obrtnike skorajda nujna, čeprav se običajno delo v tako majhnih podjetjih, kot je naše, tisti dan, ko potekajo takšna srečanja, ustavi. Predvidenih tematik bo na forumu zares veliko, hkrati pa bo to tudi priložnost za izmenjavo mnenj, ki običajno rešijo marsikatero oviro.
Vrtiljak, na katerem smo se znašli, se vrti počasneje od vrtiljaka razvoja novih tehnologij in materialov. Če ga želimo ujeti, bo za to treba združiti znanja in ideje.

 



TPV d. d. Novo mesto

član uprave mag. Marko Gorjup

Avtomobilska industrija z visoko specializirano proizvodnjo sodi med najpomembnejše dejavnike gospodarskega razvoja, tehnične inovativnosti in konkurenčnosti, zato od svojih kadrov zahteva dobro usposobljenost in nenehno pridobivanje novih znanj. Da bi bili proizvajalci v avtomobilski industriji konkurenčni, moramo sprejemati izzive visoke tehnologije in se hitro odzivati na zahteve uporabnikov. Na hitri razvoj avtomobilske industrije se lahko odzivamo z izkušnjami, sodobnimi tehnologijami in znanjem, ki ga je treba nadgrajevati ter razvijati nove pridobitve.
Dosežki razvoja in raziskav pomagajo ustvarjati nova delovna mesta, prispevajo k večji gospodarski rasti in kakovosti življenja. Za raziskovalno in razvojno dejavnost podjetij pa so ključni izpopolnjevanje, pretok in uporaba znanja, spodbujanje inovativnosti in visoke tehnološke dejavnosti ter vlaganje v zaposlene. Pomemben dejavnik za povečevanje konkurenčne sposobnosti in učinkovitosti podjetij je tudi vključevanje oziroma sodelovanje z različnimi institucijami, pomembnimi za razvoj industrije. Zato so dobrodošla različna srečanja in druge oblike sodelovanja med različnimi dejavnostmi gospodarstva ter znanosti. Le tako znanje kroži in se nadgrajuje.
Industrijski forum inovacij, razvoja in tehnologij je nedvomno priložnost za seznanjanje z novostmi, uporabnimi rešitvami ter primeri dobre prakse različnih industrij. Vse to pa spodbuja pretok znanja in nemalokrat vodi do novih, koristnih idej. Tovrstna srečanja pozdravljamo in jih sprejemamo odprtih rok.




Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani,

prof. dr. Janez Kopač

Načrtovani dogodek IFIRT leta 2009 bo industrijo združeval z akademsko sfero. Taka prizadevanja so zadnja leta vedno bolj intenzivna, prav v času, ko recesija trka na vrata oziroma je že tu, pa moramo resnično z roko v roki dosegati optimalne rezultate tako v razvoju kot na trgu, da s tem skušamo ohraniti prednost Slovenije v srednjeevropskem prostoru.
Inovacije in inovativne rešitve so v Sloveniji zagotovo številne, vendar jih pogosto ne znamo prepoznati in ovrednotiti. To pomeni, da ne znamo postaviti cene lastnemu znanju. Pogosto se zgodi, da pozneje to drugi izkoristijo in to storijo v svojem imenu. Zagotovo bo pomemben element, da bomo zaradi pravkar zapisanega v nabor dogodkov vključili tudi priznane strokovnjake na področju inovacij.
V Sloveniji je vedno več univerz, v katere so vključeni fakultete in inštituti, ki opravljajo ne samo temeljne, pač pa tudi aplikativne raziskave na področjih, za katera sem prepričan, da se dotikajo visokih tehnologij in znanj. Ob tem je pogosta težava, kako taka znanja prenesti iz laboratorijev v industrijsko sfero. Ni dovolj rezultate raziskav posredovati v obliki poročila ali predstavitve timu strokovnjakov iz industrije, temveč je treba uporabiti znane metode, kako dejansko zagotoviti prenos, predvsem pa s sodobnimi tehnologijami tudi uveljavitev rezultatov doseženih raziskav v nadaljnji proizvodnji sodobnih izdelkov.


Mnenja o Industrijskem forumu IRT 2009:

 
 
   
 

Prof. dr. Miha Boltežar,
Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani


Strokovno srečanje Industrijski forum IRT 2009 je bilo drugačno od številnih drugih. Pomemben namen tega srečanja je bila predstavitev množice uspešnih razvojnih zgodb iz slovenskega gospodarstva, ki so bile na programu predvsem prvi dan dvodnevnega srečanja. Pri tem so uspešne razvojne skupine posredovale svoje izkušnje drugim razvojnim skupinam. Cilj srečanja je bil pretok idej med uspešnimi zgledi znotraj realne sfere, prikazano pa je bilo tudi uspešno sodelovanje gospodarstva in raziskovalcev iz akademskega prostora, kjer je izstopala Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. Takih srečanj si v slovenskem prostoru še želimo, še posebno v sedanjem obdobju, ki ga zaznamuje padec naročil in zato tudi proizvodnje. Hitrih in enostavnih receptov ni, pot do industrijske proizvodnje novega izdelka je dolga. Zato je taka izmenjava izkušenj, kot jo je vpeljalo srečanje Industrijski forum IRT, med razvojniki slovenskega gospodarstva ta trenutek pomembna in kliče k ponovitvi.
 
 
 

Tanja Perne,
Orodjarstvo Kavcic, Tanja Perne, s. p.

 
V množici raznih konferenc, predavanj in seminarjev s precejšnjimi kotizacijami in zanimivimi naslovi, nato pa dolgočasnimi tržnimi predstavitvami je bil Industrijski forum IRT že takoj drugačen. Že ob prihodu sem po mnogo letih srečala veliko nekdanjih sošolcev z ljubljanske strojne fakultete in celo profesorja, pri katerem sem naredila diplomo. Razstavljalo je kar nekaj za nas zanimivih podjetij, med obiskovalci pa je bilo tudi precej ljudi, ki jih poznam iz podjetij, ki so naše stranke, s sejmov ali prejšnjih podobnih srecanj. V sproščenem kramljanju smo našli tudi veliko skupnih poslovnih interesov. Nadvse prijetno so me presenetila predavanja, ki so bila zanimiva in poučna za naše podjetje tako s tehnološkega kot tudi organizacijskega vidika. Zelo dobra je bila okrogla miza, na kateri so se glede na status udeleženca pokazali razlicni zanimivi pogledi na gospodarske razmere. Dogodek je bil poln zgodb o uspehu, primerov uspešnih razvojnih in raziskovalnih naporov ter uspešnih povezav in sodelovanj med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom. To pa je v zaostrenih gospodarskih razmerah za motivacijo zelo pomembno. Industrijski forum me je izjemno pozitivno presenetil, tako da se ga drugo leto spet udeležim. Priporočam ga tudi drugim podjetnikom, saj vam na tamkajšnjih predavanjih zagotovo ne bo dolgčas.
 
 
 

Matjaž Pavlinjek,
tehnični direktor, Roto Pavlinjek, d. o. o.


Industrijski forum IRT 2009 je bil odlična priložnost za srečanje gospodarstvenikov in predstavnikov fakultet oziroma znanstvene sfere. Gospodarstveniki so se seznanili s projekti in raziskavami posameznih fakultet, predstavniki fakultet in podjetij pa so imeli priložnost videti aplikativne projekte razvojnih oddelkov slovenskih podjetij. Obseg in kakovost predstavljenih projektov je bil presenetljiv in je naredil pozitiven vtis, zato smo lahko ponosni na obseg in raven raziskovalnih in aplikativnih dosežkov našega gospodarstva. Inovativnost in inventivnost sta rezultat dobrega tehničnega predznanja in razgledanosti o razvoju proizvodov globalnega dosega. Dogodek je tudi odlična priložnost povezovanja in pospešenega sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom. Zato menim, da bi bilo treba v prihodnje dogodek še bolj podpreti, tudi država, saj spodbujanje sodelovanja med omenjenimi subjekti omogoča uspešnejše črpanje sredstev EU in povečuje konkurenčnost naših podjetij. Ker slovensko gospodarstvo stremi k povečanju dodane vrednosti na zaposlenega, je ena od poti prav uporaba teoretičnih znanj naših vrhunskih znanstvenikov in raziskovalcev v skupnih projektih raziskovalnih skupin v podjetjih ter na inštitutih in fakultetah. Hkrati je industrijski forum priložnost za kadrovanje. Industrija lahko najde ključne tehnične kadre, študenti pa dobijo priložnost za kariero. Na koncu naj pohvalim še uporabno in obsežno gradivo, ki smo ga prejeli udeleženci. Obisk prihodnjega foruma priporočam vsem direktorjem in tehničnim direktorjem slovenskih proizvodnih podjetij.
 
 
 

Mag. Iztok Lesjak,
direktor Tehnološkega parka Ljubljana


Z veseljem smo se odzvali povabilu organizacijskega odbora strokovne revije IRT3000, da Tehnološki park Ljubljana sodeluje na Industrijskem forumu IRT kot institucija znanja. Pogrešali smo strokovni dogodek, ki bi prikazal uspešne primere sodelovanja med institucijami znanja in industrijo, torej predstavitev sodelovanja industrije in razvojnih oddelkov z akademsko sfero. Industrijski forum IRT pa naslavlja prav omenjene vsebine in je odličen dogodek za promocijo sodelovanja gospodarstva z institucijami znanja. Menim, da je tako povezovanje industrije ključno za konkurenčnost in inovativnost gospodarstva. Eden od ciljev Tehnološkega parka Ljubljana je motiviranje in povezovanje institucij znanja z industrijo, zato tudi pozdravljamo in podpiramo prizadevnost organizacijskega odbora Industrijskega foruma IRT pri tej pobudi.
  
 
 

Matjaž Kos,
Top Teh, d. o. o.


Naše podjetje Top Teh, d.o.o., se je s trženjem in implementacijo industrijske opreme začelo ukvarjati na začetku leta 2008. Kljub izkušnjam iz prakse smo se zavedali, da potrebujemo prepoznavnost. Kot oglaševalec smo bili povabljeni na prvi industrijski forum IRT, ki smo se ga seveda tudi udeležili kot razstavljavec. Na forumu smo bili prijetno preseneceni, saj smo imeli priložnost srečati stare prijatelje iz študijskih casov, profesorje in mentorje ter seveda slišati več izjemno dobro pripravljenih predstavitev projektov slovenskih podjetij, ki uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. Te prispevke so pripravili vrhunski inženirji iz podjetij, vodilnih na svojih področjih. Enostavno dogodek, ki ga kot vrhunski strokovnjak ali poslovodja ne smeš zamuditi. Prepričan sem, da bo iz lanskega dogodka hitro nastal prepoznaven dogodek, pomemben za vsa podjetja, ki ustvarjajo novo vrednost v Sloveniji in svoje izdelke izvažajo po vsem svetu. Dogodki, kot je ta, bodo pomagali našim podjetjem in posameznikom v njih pri hitrejšem in boljšem razvoju.
  
 
 

Izr. prof. dr. Branimir Barišic,
Tehniška fakulteta Univerze na Reki


Revija IRT3000 je sponzorirala udeležbo na Industrijskem forumu IRT 2009 štiridesetim študentom dodiplomskega študija strojništva, desetim asistentom in profesorjema Tehniške fakultete Univerze na Reki. Študentje so bili navdušeni nad forumom, ki je poleg zanimivih industrijskih tem ponudil tudi predstavitev podjetij na razstavi. Za študente je bil zanimiv predvsem drugi dan, kjer so lahko izbirali med kar 44 strokovnimi predstavitvami. Za vse so bile izjemno pomembne aktualne teme z načini, na katere se sodobna proizvodnja spopada z največjim izzivom – s svetovno gospodarsko krizo. Vsi menimo, da je dogodek smiselno in tematsko dobro pokril znanstvene, tehnološke in izkustvene vidike inovacij, razvoja in tehnologij. Zbornik strokovnih prispevkov v tiskani različici in na zgoščenki daje dober pregled predstavitev tudi po dogodku. Zaradi izvrstne organizacije in kakovosti foruma študenti, asistenti in profesorji z zanimanjem pričakujejo naslednji industrijski forum IRT. Iskrene pohvale organizatorjem za izvrstni dogodek.
 
 

Robert Logar,
vodja poslovne enote robotika, ABB, d. o. o.


Priznati moram, da smo bili nad izvedbo Industrijskega foruma IRT prav prijetno presenečeni. Kot pokrovitelj smo se ga udeležili zato, ker smo verjeli v organizacijsko ekipo, ki že nekaj let ustvarja vodilno revijo na področju strojne obdelave in avtomatizacije. Nismo se motili. Organizatorjem je k dogodku uspelo privabiti številna slovenska podjetja, odziv s prispevki je bil odličen. Tako so z lahkoto zapolnili dvodnevno dogajanje s kakovostnimi predavanji in predstavitvami, v odmorih uspeli učinkovito pomešati udeležence v prostoru razstavljavcev, prvi dan pa smo imeli priložnost prisostvovati zanimivi razpravi na okrogli mizi. Vse skupaj je dejansko potekalo v smislu slogana »Iz industrije za industrijo«, saj so svoje proizvodne in tehnološke rešitve predstavljali uporabniki, klasičnih (komercialnih) predstavitev ponudnikov pa skoraj ni bilo. Še enkrat čestitke organizatorjem. Verjamem, da bodo dobro zastavljeni dogodek uspeli prihodnja leta še nadgrajevati.



Dodatne informacije:

Industrijski forum IRT
Motnica 7 A, 1236 Trzin
telefon: +386 1 5800 884
gsm: +386 51 322 442
faks: +386 1 5800 803  
info@forum-irt.si
www.forum-irt.si

Vodja organizacijskega odbora:

Darko Švetak
gsm: 041/669 775
darko.svetak@forum-irt.si

Partnerji iz industrije


ACRONI, d. o. o., AKRAPOVIČ, d. d., BSH Hišni aparati, d. o. o., Belimed, d. o. o., Cimos, d. d., Danfoss Trata, d. o. o., Domel, d. d., Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., Hidria, d. d., Gorenje Orodjarna, d. o. o., Iskra Mehanizmi, d. d., Isokon, d. o. o., ITW Metalflex, d. o. o., Kolektor Group, d. o. o., Kovinoplastika Lož, d. d., LITOSTROJ POWER, d. o. o.,   SIBO G, d. o. o., TPV, d. d., Trimo, d. d., TURNA, d. o. o., Unior, d. d.

Glavni pokrovitelj:

 
 

Nacionalni partner:

 
 
 

Pokrovitelji:

 
 

Pokrovitelj sklopa kompoziti:

 
 
Želite vedeti več?

Če želite biti obveščeni o dogajanju, novostih in priložnostih Industrijskega foruma IRT, se vpišite na seznam za prejemanje naših obvestil.


Ime in priimek:

E-pošta:

Organizator:

PROFIDTP, d. o. o.

Gradišče VI  4,
1291 Škofljica,
Slovenija

Soorganizator:

TECOS

Kidričeva ulica 25,
3000 Celje,
Slovenija
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj.