Intervju: dr. Tomaž Perme, vodja programskega odbora Industrijskega foruma IRT 2009
Dogodek, na katerem ima glavno besedo industrija
Na začetku junija revija IRT3000 pripravlja dogodek Industrijski forum IRT 2009. Zakaj ste se odločili za organizacijo takega dogodka?
Najprej naj popravim navedbo. Revija IRT3000 je medijski partner, in ne organizator dogodka. Je pa res, da se je zamisel za dogodek porodila ustvarjalcem revije ter da skupina strokovnjakov, novinarjev in organizatorjev, ki ustvarjamo revijo, dogodek tudi dejavno podpiramo. Sodelavci revije imamo nenehen stik z industrijo in strokovnim dogajanjem na področju, ki ga revija pokriva, od različnih strokovnih sejmov doma in v tujini do strokovnih in znanstvenih konferenc ter drugih dogodkov. Na podlagi pozitivnih odzivov na ustvarjanje revije in potreb industrije po bolj osebni izmenjavi znanj ter izkušenj smo se odločili, da ta znanja in izkušnje prenesemo še na organiziranje dogodka, ki smo ga poimenovali Industrijski forum inovacij, razvoja in tehnologij.
Kakšen je namen dogodka in katerim ciljnim javnostim je namenjen?
Najpomembnejša cilja dogodka sta izmenjava znanj, mnenj in izkušenj predvsem med strokovnjaki iz industrije ter veliko uspešnega druženja. Lahko bi rekli, da želimo spodbuditi nastajanje novih ali pa samo obuditi že obstoječa znanstva in poznanstva ter ustvariti okolje za uspešno navezovanje strokovnih in poslovnih stikov. Osrednje dogajanje na dogodku je vseeno namenjeno predstavitvam strokovnih prispevkov iz industrije, v katerih bodo menedžerji in strokovnjaki iz industrije, pa tudi ponudniki rešitev in znanja lahko dobili koristne podatke in napotke za svoje nadaljnje delo. Pri tem ciljamo na strokovno javnost predvsem s področja kosovne proizvodnje, kot so na primer avtomobilska industrija in njeni dobavitelji, strojegradnja in orodjarstvo, bela tehnika in zabavna elektronika, industrija električnih in elektronskih strojev in naprav ter vsi drugi, ki imajo opraviti s kosovnimi izdelki in so udeleženi v preskrbovalni verigi oziroma verigi vrednosti.
Po čem se bo dogodek razlikoval od drugih podobnih dogodkov v našem prostoru? Ali ponuja kaj takega, česar do zdaj še nismo videli?
Želimo, da dogodek preseže okvire običajnih konferenc ali posvetovanj in ponudi okolje za dejavno izmenjevanje mnenj, ne le poslušanje drugih – zato smo ga tudi poimenovali forum. Z besedo industrijski pa želimo poudariti možnost, da vsi skupaj prisluhnemo stanju, željam in potrebam v industriji. Večina podobnih dogodkov ima namreč v programu tudi predstavitve primerov dobrih praks in daje možnost industriji, da se predstavi, vendar se glas industrije običajno izgubi v zboru ponudnikov rešitev in znanja. Industrijski forum želi to obrniti na glavo in dati industriji glavno besedo, vsem ostalim pa možnost, da ji prisluhnemo. Drugo pomembno razlikovanje od podobnih dogodkov bo strokovna medijska podpora, s katero želimo dogodek čim bolj približati zainteresirani strokovni in širši javnosti ter s tem dvigniti podobo stroke na višjo raven lestvice vrednot v družbi.
Katere so tiste vsebine, ki so po vašem mnenju do zdaj manjkale na podobnih dogodkih, kot ga pripravljate vi? Ali nameravate zapolniti to vrzel?
Primeri dobrih praks, ki prikažejo resnično stanje v industriji in iz katerih se lahko industrija ter ponudniki rešitev in znanja veliko naučimo ter nas usmerjajo pri nadaljnjem delu, so nedvomno vsebinski okvir, ki ga pogrešam na podobnih dogodkih. Ne pravim, da ga ni. Pravim le, da ga je občutno premalo. Cilj industrijskega foruma je pri tem jasen. To vrzel želimo vsekakor zapolniti, vendar pa se zavedamo, da brez pomoči strokovnjakov iz industrije to ne bo mogoče. Zato je naša največja skrb, kako spodbuditi industrijo, da prevzame pobudo in se predstavi s svojimi uspehi, dosežki, pa tudi izzivi. S podobnim izzivom se srečujemo tudi pri ustvarjanju revije, zato ne pričakujemo lahkega dela. Vendar smo prepričani, da je izziv pravi in vreden truda.
Kaj po vašem mnenju lahko pridobijo podjetja z udeležbo na takih dogodkih (avtorji prispevkov, udeleženci, oglaševalci, razstavljavci ...)?
Če grem po vrsti, potem lahko iz svojih izkušenj povem, da je za strokovnjaka lahko veliko zadovoljstvo in priznanje, da svoje uspehe osebno predstavi širši strokovni javnosti in dobi od nje tudi odziv. Seveda to od avtorja zahteva veliko dela, ki ga neko podjetje težko materialno ovrednoti. Tudi sam se med pripravo prispevka sprašuje, ali je to delo potrebno oziroma koristno, kljub temu da se v podzavesti zaveda, da s tem podoživi, strne in celovito zaokroži neko ustvarjalno delo. Sicer pa živimo v času, ko sta poleg izdelka po željah kupca pomembni še blagovna znamka in podoba podjetja v javnosti. Podjetje so ljudje, njihova pomembna konkurenčna prednost pa prav dejavni, uspešni in zadovoljni strokovnjaki. Udeleženci dogodka seveda niso samo avtorji strokovnih prispevkov, ampak tudi drugi strokovnjaki, ki želijo nadgraditi svoje znanje in izkušnje ter navezati stike z ljudmi, ki neko znanje, izkušnje in rešitve imajo oziroma poznajo. Oglaševanje in razstava pa sta namenjeni predvsem predstavitvi ponudbe opreme, rešitev, storitev in znanja ciljni strokovni javnosti ter navezovanju poslovnih stikov.
Kako izbirate avtorje prispevkov?
Prispevke lahko avtorji prijavijo na spletni strani Industrijskega foruma IRT 2009 (www.forum-irt.si) ali pošljejo prijavo po elektronski pošti na naslov prispevki@forum-irt.si. Programski odbor, ki ga sestavljajo priznani strokovnjaki iz industrije in nekaj uveljavljenih znanstvenikov, ki imajo tesen stik z industrijo, bo iz prijav s povzetki izbral prispevke oziroma avtorje, ki jih bomo povabili, da nam pošljejo celoten strokovni prispevek. Šele na podlagi vsebine končnega prispevka bo programski odbor potrdil objavo v zborniku in predstavitev na dogodku. Člani programskega odbora enakomerno pokrivajo vsa razpisana strokovna področja dogodka, vodilni merili pri izbiri pa bosta strokovnost in vsebinska skladnost prispevka z razpisanimi temami. Velja tudi poudariti, da je to industrijski forum, zato želimo, da so vodilni avtorji prispevkov iz industrijskega ali razvojnega okolja.
Ali je po vašem mnenju med recesijo smiselno, da se podjetja udeležujejo dogodkov, kot je Industrijski forum IRT 2009?
V skrajnih razmerah se običajno ljudje, in tako tudi podjetja, odzovemo s skrajnimi ukrepi. Tu bi želel podati primerjavo z oglaševanjem. Nekatera podjetja bodo v tem času zelo zmanjšala izdatke za oglaševanje, druga pa bodo to dejavnost še okrepila, saj vidijo v tem priložnost za napredovanje ali celo možnost za preživetje. Kaj od tega je z vidika trženja in povečanja oziroma ohranjanja tržnega deleža koristno, mora vsak vodilni menedžer presoditi sam. Vendar sem prepričan, da je treba vsak trenutek vlagati v kar najbolj učinkovit odnos s kupcem oziroma uporabnikom. Pri tem podjetja ne smejo pozabiti na inoviranje, razvoj in tehnologijo, ki so poleg dobrega poznavanja zahtev kupcev glavno gonilo ustvarjanja dodane vrednosti. Če prepoznamo znanje in izkušnje kot podlago za vse omenjeno, potem menim, da pravilnost odločitve za udeležbo na tovrstnem dogodku ne glede na recesijo ali pa prav zaradi nje ne bi smela biti vprašanje.
Ali menite, da je v Sloveniji dovolj znanja in da premalo spoštujemo domače znanje? Če ja, zakaj?
V Sloveniji je dovolj kakovostnega znanja, vendar je žal precej zaprto v ograde vrtičkov. Pri tem mislim predvsem na pomanjkanje zaupanja in smiselnosti (besedi koristnost bi se tu rad izognil) delitve svojega znanja drugim kar tako. Pri tem se premalo zavedamo, da lahko znanje dobimo samo, če ga tudi sami dajemo. Šele tako bomo lahko resnično zaživeli tudi kot družba znanja. Po drugi strani industrija premalo pozna in se zaveda možnosti ter priložnosti domačega znanja, ki se institucionalno dokazuje le z znanstvenimi objavami, strokovne pa ne štejejo skoraj nič. Seveda so pri tem pomembne poleg znanja tudi izkušnje, ki jih domači raziskovalci in ponudniki znanja ne moremo dobiti brez sodelovanja z industrijo. Prepričan sem, da je skrajni čas, da dobi domače znanje več možnosti in priložnosti. Vendar morajo tudi ponudniki znanja sami narediti korak naprej in v svoji ponudbi upoštevati resnične zahteve in potrebe končnega uporabnika, se pravi industrije in celotne družbe. Zato je eden od pomembnih ciljev industrijskega foruma tudi ta, da domači ponudniki znanja v dialogu z industrijo spoznajo njene resnične zahteve in presežejo navidezne ograde, ki jih ločujejo od še boljšega sodelovanja. Prepričan sem, da to želi tudi industrija.
Miran Varga