| Priznanje TARAS |
| Prijavljeni na razpis TARAS 2012 |
| Program Industrijskega foruma IRT 2012 |
| Prvi dan - 11. junij |
| Okrogla miza - 11. junij |
| Drugi dan - 12. junij |
| Prijava na dogodek za |
| razstavljavce |
| udeležence |
| oglaševalce |
| Razstavljavci - vpis v katalog |
| Partnerji foruma |
| Glavni pokrovitelj |
| Pokrovitelji |
| Razstavljavci |
| Lokacija in rezervacija hotela |
| O forumu so povedali ... |
| Arhiv |
| 8.30 - 9.45 |
Registracija udeležencev |
| 8.45 - 9.45 | Kava z rogljičem |
| 9.45 -10.00 |
Odprtje konference Tomaž Perme, Darko Švetak
|
| 10.00 - 10.30 |
Prestrukturiranje v času krize |
| 10.30 - 11.00 | Optimizacija logističnih procesov (tudi) v luči recesije Damjan Zupančič, TPV, d. d. |
| 11.00 - 11.30 | Trendi in izzivi v segmentu izdelave orodij za injekcijsko brizganje termoplastov Blaž Florjanič, iMold, d. o. o. |
| 11.30 - 12.00 | Odmor |
| 12.00 - 12.30 | Razvoj motorja ter njegova končna kontrola za radarske sisteme v avtomobilu Primož Egart, Iskra Mehanizmi, d. d. Janko Slavič, Miha Boltežar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo |
| 12.30 - 13.00 | Organic Card BlackJack – skrita zgodba Mirko Klanjšček, Elektronček, d. d. |
| 13.00 - 13.30 | Avtoplin - preživeta ideja ali realna rešitev znižanja onesnaževanja kot tudi stroškov? Simon Štrancar, G-1, d. o. o. Ante Moscatelli, Nedeljko Tkalec, Dejan Hočevar, G-1, d. o. o. |
| 13.30 - 15.00 | Kosilo |
| 15.00 - 15.30 | Danfoss Trata in vitka proizvodnja Klemen Kindlhofer, Danfoss Trata, d. o. o. |
| 15.30 - 16.00 | Informatizacija proizvodnje – primer iz Cimosa Robi Flego, Cimos, d. d. |
| 16.00 - 16.30 | Livarna za precizijsko litje titana in titanovih zlitin Boštjan Juriševič, Silvia Gaiani, Marko Adamič, Igor Akrapovič, Akrapovič, d. d. |
| 16.30 - 17.00 | Odmor |
| 17.00 - 18.30 | Okrogla miza Viri inovacij, razvoja in tehnologij za rast povezovanja, sodelovanja in uspešnega prestrukturiranja. Povezovalka: Vida Petrovčič Sodelujoči: Uveljavljeni menedžerji iz industrije in gospodarstva |
| 19.00 - 22.00 | Večerja z druženjem |
| Prestrukturiranje v času krize Gorazd Vrbica, AlixPartners, GmbH, Düsseldorf
|
| Gospodarska kriza povzroča občutno zaostrovanje pogojev poslovanja (primer: avtomobilska industrija). Kljub neugodnim gospodarskim trendom kriza ponuja tudi priložnosti. Kaj je potrebno narediti, da vase podjetje iz krize izide kot zmagovalec? Prestrukturiranje in dosleden Cash Management sta osnova za dolgoročno preživetje in rast podjetij. Efektivnost teh ukrepov je odvisna tako od trenutnega finančnega položaja podjetja, ter ukrepov, ki jih je potrebno čim prej in čim bolj dosledno izvesti. Operativne ukrepe je treba izvesti v koordinaciji s splošno strategijo podjetja. Na ta način se podjetje kratkoročno stabilizira in dolgoročno strateško pozicionira. |
| Optimizacija logističnih procesov (tudi) v luči recesije Damjan Zupančič, TPV, d. d. |
| TPV je močan člen slovenske avtomobilske industrije in največji slovenski dobavitelj Renaulta (Revoza). Iz nekdanjega proizvajalca posebnih vozil se je v začetku devetdesetih razvil v enega največjih slovenskih proizvajalcev avtomobilskih komponent. Skupino TPV sestavlja matično podjetje TPV d.d. in šest hčerinskih podjetij, štiri od teh v solastništvu s tujimi partnerji. Na področju avtomobilske industrije sta to Johnson Controls in Faurecia, na področju avtomobilskih prikolic pa sodelujejo z nemškim podjetjem Boeckmann. Delovanje TPV-ja temelji na lastnem razvoju in proizvodnji sestavnih delov za avtomobilsko industrijo. Ključna področja sta avtomobilski sedeži in različni kovinski sklopi, tretji del v skupini TPV pa predstavlja prodaja in servisiranje vozil. Danes je v skupini TPV, ki deluje na petih lokacijah v Sloveniji (Novo mesto, Brežice, Suhor, Velika Loka in Ptuj) ter v Srbiji (Kragujevac) in Rusiji (Toljatti), zaposlenih 1139 sodelavcev. Področje logistike je v proizvodnih podjetjih vedno na udaru nenehnih optimizacij in izboljšav ki posledično pomenijo zmanjševanje stroškov oz. povzročajo dodano vrednost materialu. V času gospodarske krize je temu področju proizvodnih podjetji potrebno nameniti še posebno pozornost. Z minimalnimi stroški, strokovnim znanjem ter proaktivnim angažiranjem osebja služb logistike in ostalih vpletenih v proces logistike se lahko marsikaj postori, da logistika postane vitkejša, odzivnejša ter z manj elementi verige, ki nimajo dodane vrednosti v oskrbovalni verigi. V prispevku je predstavljen kolaž primerov iz prakse podjetja TPV. Predstavljeni primeri so z različnih pod-področij logistike (nabavna, proizvodna, prodajna), katerih implementacija se je v praksi izkazala z doseganjem pričakovanih rezultatov, zajeta bodo področja informatizacije, avtomatizacije, sinhronizacije,… pretoka materiala in hkratnega toka informacij. Predstavljena bo implementacija poznanih metodologij, ki prispevajo k optimizaciji procesov logistike. |
| Trendi in izzivi v segmentu izdelave orodij za injekcijsko brizganje termoplastov Blaž Florjanič, iMold, d. o. o. |
| Osnovna pravila za uspešno poslovanje v orodjarstvu ostajajo nespremenjena (kakovost proizvoda, pravočasna dobava skozi optimalno izkoriščenost resursov in konkurenčnost skozi obvladovanje stroškov). Razvoj poslovnih procesov skozi prizmo teh načel je postopen in zato predvidljiv, kajti največji poudarek je predvsem na vlaganju v tehnologijo in ljudi ter v optimizaciji nabavne verige. Medtem ko lahko na strani proizvodnje računamo na postopnost in predvidljivost, nas današnje razmere na tržišču soočajo s popolnoma drugačno zelo dinamično sliko. Na eni strani se opaža zmanjšanje naročil tradicionalnih kupcev, katere zastopajo predvsem velika podjetja. Le-ta se soočajo, ob običajni cikličnosti branže v kateri delujejo, tudi z ohlajenim globalnim gospodarstvom. Eden od ukrepov v takšnih razmerah je racionalizacija finančnih tokov na odhodkovni strani, kar nemalokrat pomeni zmanjšanje razvojnih aktivnosti in posledično zmanjšanje potreb po novih proizvodnih sredstvih. Na drugi strani pa se pojavljajo novi kupci, katere v največji meri zastopajo majhna in mikro podjetja. Njihova značilnost je, da imajo poslovno idejo v obliki novega ali izboljšanega inovativnega izdelka oziroma proizvoda (največkrat iz segmenta široke potrošnje) in močno željo, da uspejo, nimajo pa lastnega razvoja, skozi katerega bi bili sposobni ta izdelek oblikovati, razviti, industrializirati in na koncu še izvršiti zagon proizvodnje. Prav v tem premiku osredotočenosti iz orodja na inovativen izdelek se skriva poslovna priložnost in izziv za orodjarje. Dobro poznavanja problematike izdelovalnosti je ključna kompetenca, na podlagi katere lahko orodjarne ponudijo celovit razvoj izdelka. Izdelek na koncu proizvodne (lahko rečemo tudi prodajne) verige poplača celoten vložen trud in znanje. Obvladovanje čim večjega dela te verige daje predvsem možnost maksimiranja zaslužkov, imeti v posesti lasten inovativen izdelek pa daje možnost za prihodnost z visoko dodano vrednostjo. Kako v čim večji meri pokriti to verigo je pravi izziv tako za razvojno usmerjene orodjarne kot tudi za celotno gospodarstvo regije. |
| Razvoj motorja ter njegova končna kontrola za radarske sisteme v avtomobilu Primož Egart, Iskra Mehanizmi, d. d. Janko Slavič, Miha Boltežar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo |
| Podjetje Iskra Mehanizmi je pridobilo naročilo za razvoj malega brezkrtačnega enosmernega motorja z zunanjim rotorjem (BLDC motor - Brushless DC Motor) t.i. »drum motor«. Motor se uporablja v adaptivnem tempomatu (ACC – adaptive crusie control) in ima nalogo vrteti poseben valj s konstantno vrtilno hitrostjo med celotnim obratovanjem vozila. Adaptivni tempomat deluje na osnovi radarske tehnologije. Posebnost izdelka je njegova izvirna zasnova in sicer gre za integracijo funkcije motorja v kupčevo funkcijo, kar je pripomoglo k robustni in cenovno ugodnejši rešitvi. Zaradi zahtev kupca po 100% končni kontroli debalansa in zahtevani življenjski dobi izdelka smo se v podjetju odločili za naročilo vibroakustične kontrolne naprave, s pomočjo katere ugotavljamo zdravje motorja na koncu proizvodnje linije. Zasnovo, izdelavo te naprave ter njeno integracijo v celoto je prevzel Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij - LADISK s FS UL. |
| Organic Card BlackJack – skrita zgodba Mirko Klanjšček, Elektronček, d. d. |
| Prispevek opisuje ORGANIC CARD BlackJack napravo, njeno strukturo in delovanje. Predstavljena je projektna skupina, projektne faze, patenti in statistika o mehaniki. Poudarjene so zapovedi projektiranja ter interkacije in povezave med sodelujočimi. V zaključku se ponovijo pomembne misli, ki opredeljujejo uspešno sodelovanje na inovativnih projektih. Kolegom se zahvaljujem za priložnost predstavitve skupnih prizadevanj pri realizaciji projekta ORGANIC CARD BlackJack in za prosojnice in slike, ki so mi jih prijazno posodili. |
| Avtoplin - preživeta ideja ali realna rešitev znižanja onesnaževanja kot tudi stroškov? Simon Štrancar, G-1, d. o. o. Ante Moscatelli, Nedeljko Tkalec, Dejan Hočevar, G-1, d. o. o. |
| Kratkoročno gledano na trgu še ne obstaja alternativno pogonsko gorivo, ki bi lahko nadomestilo naftne derivate, razen seveda uporaba metana. Trenutni poizkusi uveljavljanja hibridnih vozil s pomočjo električnega pogona, ali vozila samo z električnim pogonom povzročajo pri strokovnjakih nemalo vprašanj. Problemi z dobavo elektrike pri povečani porabi, kot tudi proizvodnja elektrike, katere delež proizvodnje v Evropski uniji iz obnovljivih virov znaša le 16% (vir: Eurostat 2009), polaga uporabo elektrike kot čist energent pod velik vprašaj. Evropska Unija pa spada glede na uporabo obnovljivih virov energije v svetovni vrh (delež ZDA proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije znaša le 8,8%). Ob tem pa sploh še nismo upoštevali onesnaževanja, ki ga hibridna ali električna vozila povzročijo ob končani življenjski dobi, ko je potrebno zagotoviti ekološko razgradnjo obrabljenih akumulatorjev iz omenjenih vozil. To področje, s katerim kot kaže se še nihče ne ukvarja, bo v prihodnosti, ko bodo prva vozila prestala življenjsko dobo, postalo pomembno vprašanje, na katerega bo potrebno odgovoriti. Hibridna ali električna vozila so zaradi neposrednega nižjega onesnaževanja manj obdavčena in trenutno ni jasno, kdo bo kril stroške ekološke razgradnje in posrednega onesnaževanja. |
| Danfoss Trata in vitka proizvodnja Klemen Kindlhofer, Danfoss Trata, d. o. o. |
| V letu 2005 smo v Danfoss Trati pričeli pospešeno uvajati načela vitke proizvodnje. Cilj je zvišanje produktivnosti. Prikazan je model, ki ga pri tem uporabljamo, nekaj primerov iz naše prakse ter rezultati, ki smo jih dosegli. |
| Informatizacija proizvodnje – primer iz Cimosa Robi Flego, Cimos, d. d. |
| Z informatizacijo proizvodnje želimo zagotoviti točne in pravočasne proizvodne informacije ter njeno zanesljivo delovanje. Zaradi obsežnosti problematike, smo v Cimosu razvili lasten koncept, s katerim smo to področje razdelili na posamezne segmente. V prispevku so tako opisane vsebine posameznega segmenta ter prikazan primer projekta razvoja lastnega MES sistema. |
| Livarna za precizijsko litje titana in titanovih zlitin Boštjan Juriševič, Akrapovič, d. d. Silvia Gaiani, Marko Adamič, Igor Akrapovič, Akrapovič, d. d. |
| Uporaba titana in titanovih zlitin je zaradi njegovih izjemnih mehanskih in fizikalnih lastnosti že ustaljena na področju vojaških aplikacij, letalstva, medicine in kemijske industrije, v zadnjem času pa njegova uporaba strmo narašča tudi na drugih področjih, kot je denimo avtomobilska industrija. V podjetju Akrapovič smo ta potencial zaznali že pred več kot 15 leti. Pri izdelavi izpušnih sistemov se je namreč pokazalo, da ima uporaba titanovih zlitin zaradi mehanskih lastnosti, korozijske in oksidacijske odpornosti ter skoraj pol manjše gostote v primerjavi z nerjavečim jeklom odločilno prednost glede na druge konvencionalne materiale, ki se sicer uporabljajo v tem segmentu. Vendar je omejena možnost uporabe oz. nadaljnje predelave razpoložljivih oblik surovine, kot so denimo pločevina in drugi profili, narekovala potrebo po iskanju novih tehnologij, predvsem z namenom pokrivanja čim širšega spektra aplikacij. Rešitev se je ponudila v realizaciji projekta Livarne, ki s tehnologijo precizijskega litja v vakuumu omogoča odlivanje kompleksnejših izdelkov. Kot vhodno surovino je možno uporabiti tako primarno surovino titana in njegovih zlitin kot tehnološki presežek, ki nastaja v proizvodnih procesih. Pridobitev ne pomeni le izjemnega tehnološkega napredka za podjetje Akrapovič, temveč je tudi pomembna poslovna priložnost, saj nam v skladu z zastavljenimi diverzifikacijskimi aktivnostmi omogoča vstope v popolnoma nove segmente poslovanja. |